Z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu se bo določilo izvajanje te zahteve, predlani zapisane v ustavo. Fiskalno pravilo govori o tem, da srednjeročno in dolgoročno porabimo, kolikor zberemo z javnimi dajatvami, vendar za primere izjemnih okoliščin in negativnih gospodarskih gibanj dopušča možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov. Za sprejem zakona je v DZ-ju sicer potrebna dvotretjinska večina.

Poslanec SMC-ja Tilen Božič je poudaril, da zakon predstavlja pomemben korak na poti k javnofinančni konsolidaciji, poslanec SD-ja Jan Škoberne in poslanec DeSUS-a Uroš Prikl pa sta opozorila, da fiskalno pravilo ne sme pozabiti na najšibkejše oz. tiste, ki so najhitreje žrtve krize.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je spomnil, da so v stranki sprva vztrajali, naj se v zakon zapiše švicarska neenačba za uravnoteženje proračuna. V vladnem predlogu je zapisana druga neenačba, vendar so v NSi-ju s pomočjo strokovnjakov iz akademskih krogov ugotovili, da ta učinkuje enako kot švicarska, je razložil Horvat. V SDS-u pa so predlagali, da bi vlogo fiskalnega sveta opravljal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, vendar jim s tem predlogom ni uspelo.

Sprejetje zakona nujno
Zbrane je najprej nagovoril premier Miro Cerar, ki je izpostavil, da je sprejetje zakona o fiskalnem pravilu nujno, saj je zakon pomemben z več vidikov. S formalnega vidika gre za uresničitev ustavne zaveze, z vsebinskega vidika pa se s tem postavlja temelj za vzdržne javne finance, "ki so eden izmed temeljev uspešnega delovanja družbe". Vlada je v zakon vložila veliko napora, v zadnjih mesecih pa je pripravila tudi dopolnitve zakona. "Moja ocena je, da so vse dopolnitve, ki se odražajo v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin, smiselne in da se bo z njimi besedilo zakona izboljšalo, postalo bolj jasno, obenem pa bo ostalo zaključena celota," je poudaril Cerar.

Tudi finančni minister Dušan Mramor je opozoril, da s sprejemom izvedbenega zakona glede na roke iz ustave in zaveze, ki smo jih dali na ravni EU-ja, močno zamujamo. Evropska komisija je zato tik predtem, da na Sodišču EU-ja vloži tožbo proti Sloveniji, ki jo lahko posledično doleti denarna kazen. Ta bi lahko znašala tudi deset milijonov evrov, kar je ob nadaljnji potrebi po konsolidaciji javnih financ "zadnje, kar bi si lahko želeli", je dejal. Mramor si zato želi, da bi bil "zakon čim prej sprejet, ne le zaradi zamujenih rokov in krepitve zaupanja mednarodne javnosti, kar vpliva na stroške zadolževanja, ampak predvsem zaradi nas samih. S tem se zavezujemo, da bomo imeli urejene javne finance in mladih generacij ne bomo obremenjevali z neodgovornim ravnanjem."

Fiskalno pravilo bo Sloveniji omogočilo, da v normalnih ekonomskih časih za tekočo porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Strukturni primanjkljaj v posameznem letu ne bo smel presegati 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda, od česar bo mogoče odstopati le v izjemnih primerih. Strukturno izravnani proračun bi tako predvidoma dosegli leta 2020, je povedal minister.

Za ustavno skladen javnofinančni okvir bo skrbel tričlanski fiskalni svet. Za izvolitev bodo potrebovali najmanj 60 glasov v DZ-ju. Na odboru je zagotovljenih dovolj glasov za potrditev izvedbenega fiskalnega zakona. Za sejo v državnem zboru pa bo koalicija morala pritegniti še najmanj tri poslance, da zadosti dvotretjinski zahtevi za sprejem.

V nadaljnji postopek tudi postopek uvedbe davčnih blagajn
Odbor je odločil tudi, da gre predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim se bo v Sloveniji takoj po novem letu uvedlo davčne blagajne pri plačevanju z gotovino, v nadaljnji postopek. Pri tem pa je odbor nekoliko omilil kazni za kupce, ki po plačilu blaga oz. storitve ne bi vzeli računa.

Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence.

A za plačilo z gotovino bodo poleg plačila z bankovci in kovanci veljali tudi drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, denimo s plačilno ali kreditno kartico. "To se zdi nelogično," je opozorila Alenka Bratušek (ZaAB), vendar opozicija ni bila uspešna z dopolnili, naj se plačila s karticami izvzamejo iz sistema davčnih blagajn.

Po predlogu bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (Furs), ki bo potrdila ter shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. S tem se bo omogočalo sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter prispevalo k omejitvi sive ekonomije.

V SDS v to dvomijo, zato predlogu zakona ostro nasprotujejo. Suzana Lep Šimenko (SDS) je opozorila, da se z davčnimi blagajnami ne bo zajelo tistih, ki so dejansko problem - to so tisti, ki nimajo registrirane dejavnosti in sploh ne izdajajo računov. "Namesto teh bomo stroškovno obremenili vse ostale," je opozorila in menila, da če jih že uvajamo, naj bo to na stroške države

Vlada si od davčnih blagajn obeta za od 50 do 100 milijonov evrov več pobranih javnih dajatev letno, kar pa se zdi Jožefu Horvatu (NSi) premalo. Gre za 80.000 zavezancev, ki bodo za nakup in vzpostavitev davčnih blagajn plačali okoli 40 milijonov evrov. "Toliko denarja bomo torej vzeli gospodarstvu," je dejal in dodal, da bi morali dodatni prilivi seči do 500 milijonov evrov.

Za kupce največ 40 evrov kazni
Po prvotnih načrtih vlade so bile za kupce, ki ne bodo vzeli in zadržali računa neposredno do odhoda iz poslovnega prostora oz. do poteka garancijske dobe, predvidene kazni v višini od 40 do 400 evrov. Ta določba se je že ob splošni razpravi na majski seji DZ-ja izkazala za eno najbolj spornih, člani odbora pa so danes podprli dopolnilo SMC-ja in DeSUS-a, da se kazni za kupce omejijo na 40 evrov. "Za posel sta potrebna dva," je predloge o črtanju kazenskih določb za kupce zavrnil Tilen Božič (SMC).

DZ bo drugo branje predloga zakona opravil na julijski seji, sistem pa bo poskusno stekel že 1. decembra letos in bo obvezen od 2. januarja 2016.

Podprt predlog KGZS-ja
Odbor za finance in monetarno politiko je tudi podprl vladni predlog novele zakona o dohodnini, s katero želijo odpraviti neskladja z evropsko zakonodajo. V zakonski osnutek je vključen tudi eden izmed členov osnutka istoimenskega zakona skupine volivk in volivcev, s katerim se bo kmetom omogočilo, da se sami odločijo glede vodenja računovodstva.

Predlog novele zakona, ki jo je konec maja vložila skupina 5.000 volivk in volivcev, so pripravili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). V njej so predvideli ukinitev leta 2014 uvedenega obveznega prehoda v sistem vodenja računovodstva za tiste kmetije, katerih povprečni letni prihodki dve leti zapored presežejo 7.500 evrov. Po tem predlogu bi se kmetje lahko prostovoljno odločili, kateri izmed načinov ugotavljanja davčne osnove je s stališča stroškovne in administrativne obremenitve zanje najugodnejši.

Na podlagi opozorila Evropske komisije o neskladnosti z evropsko zakonodajo so novosti predlagane tudi pri določbah, ki se nanašajo na oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, in sicer se v čas prijavljenega stalnega prebivališča pri državljanu katere izmed preostalih članic EU-ja šteje tudi čas prijavljenega začasnega prebivališča v stanovanju ali stanovanjski hiši.

Pri olajšavah pa se bo rezidentom držav članic EU-ja, ki najmanj 90 odstotkov aktivnega dohodka dosegajo v Sloveniji, omogočilo uveljavljati tudi posebno osebno olajšavo za dohodke od študentskega dela.

O strategiji upravljanja znova v ponedeljek
Obravnave predloga odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki navaja seznam premoženja v lasti državnih lastnikov in določa cilje, kako to premoženjem upravljati, pa odbor ni končal. Sejo bo nadaljeval v ponedeljek, finančno ministrstvo mora medtem pripraviti dodatno gradivo.