Gre za vpis fiskalnega pravila v ustavo in spremembe ureditve področja referendumov. Vpisu fiskalnega pravila se je koalicija do zdaj upirala in predlagala, da se njegova uveljavitev preloži v leto 2017. A ker je za vnos fiskalnega pravila v ustavo potrebna dvetretjinska podpora v parlamentu, soglasja do zdaj ni bilo.

Vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer je po srečanju predsednikov in vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank dejal, da se bo v DZ-ju v petek potrdilo obstoječe besedilo predloga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, torej z letom uveljavitve 2015. Z izvedbenim zakonom se bo nato uredil takšna izvedba tega pravila, ki bo zagotovila, da bo Slovenija lahko ostala socialna država in še naprej normalno izvajala vse svoje naloge, je dejal Möderndorfer.

V PS-ju so uveljavitev fiskalnega pravila podprli, ker je bil, kot je dejal Möderndorfer, opravljen posvet s stroko, uveljavljanje pravila pa se bo uredilo v izvedbenem zakonu. Uravnoteževanje javnih financ bo potekalo postopno, je zagotovil Möderndorfer. S takšno odločitvijo naj bi zagotovili tudi stabilnost države in njen ugled v mednarodni skupnosti.

Premierka Alenka Bratušek bo tako predlagala, naj DZ v petek fiskalno pravilo potrdi v sedanji obliki, torej z uveljavitvijo leta 2015, hkrati pa naj bi poslanci nato potrdili še spremembe glede referenduma. Opozicijske stranke, SDS, SLS in NSi, sicer ves čas vztrajajo pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015, kot to zdaj predvideva predlog spremembe ustave.

Letnica 2015 izhaja iz že znanega predloga spremembe ustave, kar pa se je vladi in večjemu delu koalicije do zdaj zdelo nerealno, saj naj bi začetek izvajanja pravila zahteval ukrepe za znižanje primanjkljaja, ki bi bili preveč drastični.

Janša: Vlada bo imela zdaj v rokah vse instrumente
Predsednik SDS-a Janez Janša je po srečanju dejal, bo imela s sprejetjem ustavnih sprememb na področju referendumov in vpisom fiskalnega pravila v ustavo aktualna vlada v rokah instrumente za sprejem potrebnih ukrepov.

Kot je Janša še pojasnil, so danes dosegli tudi dogovor o tem, da nobena poslanska skupina ne bo prispevala podpisov k naknadnemu potrditvenemu referendumu po izglasovanih ustavnih spremembah.

"Odpraviti bo treba nezaslužene privilegije"
Janša je še dejal, da bo treba zdaj v nekaj letih narediti marsikaj, postrgati marsikatero rezervo in predvsem odpraviti nezaslužene privilegije, a če tega ne bodo storili, ne bo ogroženih le nekaj odstotkov plač in pokojnin v javnem sektorju, temveč njihovo redno izplačevanje.

"Dileme" bi reševal izvedbeni zakon
Alenka Bratušek je v sredo v Bruslju napovedala, da bo stranke pozvala k podpori obstoječega predloga. Vlada bo "rešitve vseh dilem" nato predlagala v izvedbenem zakonu, ki pa ga mora DZ prav tako potrditi z dvetretjinsko večino. Gre za rešitev, ki je, glede na zadnje izjave, ne bodo podprli v SD-ju.

Namesto predsednika SD-ja Igorja Lukšiča je na vrh prišel podpredsednik Bojan Kontič, ki je dejal, da stranka vztraja pri svojem sklepu, da vnosa fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015 ne podprejo. Kontič pa ni mogel povedati, ali se bodo poslanci SD-ja glasovanja vzdržali ali bodo glasovali proti. Njihov argument je sicer podoben kot pri sindikatih, to so negativne posledice za socialno državo.

Iz poslanske skupine PS-ja je slišati, da dokončne odločitve glede petkovega glasovanja še ni.

Odločanje o fiskalnem pravilu je bilo prav zaradi nesoglasij velikokrat odloženo, vse pogosteje pa je bilo slišati opozorila, da je odlašanje ali celo zavrnitev slab signal tujini in morebitnim mednarodnim vlagateljem glede verodostojnosti slovenske politike.

Opozicija pogojevala pri referendumski zakonodaji
Koalicija naj bi v zameno za popuščanje pri fiskalnem pravilu od opozicije izposlovala pristanek za glasovanje o ustavnih spremembah referendumske ureditve. Opozicija je namreč vztrajala, da se najprej odloča o fiskalnem pravilu, nato pa o referendumskih spremembah, čeprav so stranke glede tega večinoma usklajene. Predsednica vlade je napovedala, da bo v petek predlagala, da se skliče izredna seja, na kateri bi odločali o teh spremembah.

"Politika za te spremembe nima legitimnosti"
V sredo se je v Bruslju zgodila "dokončna diskreditacija slovenske vlade", pa so opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikati poslance zato pozivajo, naj omogočijo, da bi o tem odločili volivci na referendumu.

To pa zahtevajo tudi protestniki, ki so v času dogovarjanja politike pred vlado izražali svoje nasprotovanje spremembam ustave. Zbralo se je okoli 30 ljudi.
"Referendum je edini način, kako lahko popravimo napake skorumpiranih politikov," je pisalo na enem izmed transparentov. Ob prihodih vodij SLS-a, NSi-ja in SDS-a so, Franca Bogoviča, Ljudmile Novak in Janeza Janše, so postali protestniki posebej glasni. Po prihodu Janše so začeli vpiti "Lopovi, lopovi".

"Gledamo vas"
Ena izmed protestnic, ki opozarja, da ljudstvo sploh ni imelo nobene vloge pri teh spremembah, je tako podala sporočala za vodje parlamentarnih strank na vrhu: "Naj se zavedajo, da stvari, ki jih počenjajo, vplivajo na vse ljudi. Naj ne pozabijo, da ena njihova odločitev vpliva na vse nas. Sporočilo je: Tukaj smo, gledamo vas, ne bomo nehali."

Filozof Luka Omladič je opozoril na začasno naravo te vlade. Glede na to, da je vlada prehodna, njen mandat pa naj bi trajal le leto dni, zato v teh razmerah nima mandata za spreminjanje ustave, je dejal. To spreminjanje pa zahteva zelo širok državljanski in strokovni ter politični konsenz. "Kako lahko začasna vlada spreminja tisto, kar naj bi bilo najbolj trajno za obstoj neke države," sprašuje Omladič.

Omladič vidi v Sloveniji ponavljanje vzorca, ki smo ga videli v Grčiji. "Začenja se z omejitvijo referenduma, demokratičnih instrumentov, nadaljevalo se bo z uvedbami še ostrejših neoliberalnih in varčevalnih politik."

Omladič: Politično dno suverene Slovenije
"Gre za stopnjevanje, ko nam Bruselj ne narekuje samo ekonomske politike, ampak celo spreminjanje naše ustave. To je politično dno suverene Slovenije v njenih dvajsetih letih, ko da premierka en dan takšno izjavo, potem gre v Bruselj, naslednji dan da popolnoma drugačno izjavo. Vsa politična suverenost je v tem trenutku izginila iz naših prostorov," je dejal Omladič.

"Vprašanje je, zakaj največja vladna stranka oziroma politika, ki je do včeraj nasprotovala vpisu fiskalnega pravila in ponujala relativno prepričljive argumente o 30-odstotnem znižanju pokojnin in socialnih transferjev, danes podpira to fiskalno pravilo. Edina razlika je, da je šla premierka v Bruselj," je dejal sociolog Damjan Mandelc. "Kdo v tej državi vlada," sprašuje Mandelc.

Mandelc je problematiziral tudi namero politike, da poseže v referendumsko ureditev. "Če želijo z referendumom omejevati pravico ljudi, da odločajo o tem, kam bo šel njihov davkoplačevalski denar, se mi zdi to absurd in sprevrženost brez primere," je dejal.