Poslanci so s 44 glasovi za in 29 glasovi proti podprli postopkovni predlog vodje poslanske skupine PS-ja Janija Möderndorferja, da se izredna seja prekine in da naj vlada pripravi mnenje o fiskalnem pravilu.

DZ je znova preložil odločanje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Poslanci so namreč potrdili proceduralni predlog Janija Möderndorferja, ki je predlagal, naj se počaka na uradno mnenje vlade glede učinkov vnosa fiskalnega pravila v ustavo.

Vodja poslanske skupine je tudi predlagal, da vlada pripravi potrebne elemente izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, zato da bodo imeli poslanci jasno sliko o tem, kakšne so dejansko razsežnosti njihove odločitve.

Njegov predlog je podprla večina prisotnih poslancev, zato je predsednik DZ-ja Janko Veber sejo prekinil, poslanci pa jo bodo nadaljevali dan po zaključku 14. redne seje, ki se začne 20. maja.

PS: Letnica 2015 preveč drastična
Möderndorfer je že v ponedeljek napovedal, da na današnji izredni seji DZ-ja ne bo glasovanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Takojšen vpis fiskalnega pravila v ustavo z letnico uveljavitve 2015, pri katerem vztraja SDS, bi po mnenju PS-ja pomenil preveč drastične ukrepe, "protidržavni ukrep in coklo razvoja države".

Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 naj bi po argumentih vlade tudi zahtevala za 800 milijonov evrov višje davke ali druge dajatve oziroma bi se morali za enak znesek dodatno znižati javni izdatki.

SDS je menil, da je preložitev glasovanja škodljiva
SDS je sicer vztrajal, da se o fiskalnem pravilu odloča v torek, saj menijo, da bi bila nova preložitev odločanja škodljiva za državo.

Andrej Vizjak (SDS) je tako že pred nadaljevanjem seje povedal, da je prekinitev seje slab signal in sporočilo, da se država boji sprejeti zahtevno nalogo uravnoteženja javnih financ v razmeroma kratkem času.

Fiskalno pravilo v ustavi je po njegovih besedah potrebno zato, ker se ga drugače ne spoštuje, pa čeprav gre za preprosto zdravo kmečko pamet, ki je splošno uveljavljena.

Vizjak je ob tem tudi spomnil, da je besedilo predloga spremembe ustave na ustavni komisiji že dobilo veliko večino. Uveljavitev fiskalnega pravila z letom 2015 pa je po njegovem mnenju realna, še posebej glede na varovalko, ki jo predstavljajo izjemne okoliščine.

"Problem pa je, da se s tem odlaša in s tem sporoča, da ne mislimo resno ter da mislimo po domače še naprej," je povedal Vizjak.

SLS: Vnos fiskalnega pravila je nujen
Predsednik SLS-a Franc Bogovič je ponovil, da je sprejetje fiskalnega pravila za Slovenijo nujno, čas njegove potrditve pa je odvisen od stanja duha v DZ-ju. V SLS so tudi prepričani, da mora Slovenija s fiskalnim pravilom dati jasen signal sebi in mednarodni javnosti, da je sposobna poštenega gospodarjenja v državi.

Vladi so tudi že poslali nekoliko prirejen osnutek predloga izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, ki ga je pripravila že prejšnja vlada. Predlog določa tako mehanizem izvajanja fiskalnega pravila oziroma povezavo med izdatki in prihodki države ter gibanjem gospodarske dejavnosti.

Prekinitev seje je poslovniški trik
Vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin pa je menil, da si je koalicija s prekinitvijo seje, ki jo je označil za poslovniški trik, kupuje čas in bo zdaj sama narekovala trenutek odločanja o fiskalnem pravilu.

V NSi-ju pa še naprej vztrajajo, da ni mogoče spreminjati obstoječega besedila fiskalnega pravila, zato ga je treba potrditi v trenutni obliki.

V najmanjši parlamentarni stranki tudi menijo, da bi prihodnje leto odločali o dinamiki uravnoteževanja javnih financ. Če se bo izkazalo, da javnih financ ni mogoče tako hitro uravnotežiti, lahko DZ to spremeni s popravki izvedbenega zakona ali ustave.

To naj bi bila bolj varna pot, saj bi se Slovenija znebila pritiska in političnih blokad. Podobno po njihovem mnenju velja za ustavne spremembe glede referenduma.

SD: Vpis fiskalnega pravila ni potreben
V SD-ju po besedah predsednika stranke Igorja Lukšiča menijo, da vpis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben. Kot pravi Lukšič, ni soglasja glede letnice uveljavitve tega pravila, dvetretjinsko soglasje pa po njegovih besedah obstaja za sprejetje zakona na to temo, zato podpirajo to možnost.

Izredno sejo DZ-ja so aprila prekinili v skladu z dogovorom političnega vrha. Vlada naj bi na podlagi spremenjenih makroekonomskih izhodišč pripravila nove izračune, DZ pa bi odločil, ali je treba besedilo fiskalnega pravila spremeniti.