Letos mineva 70 let od ustanovitve IX. Korpusa, pa tudi od ustanovitve Prekomorskih brigad in Skupnosti partizanskih učiteljev. Vsi so bili ključnega pomena za boj proti okupatorju med drugo svetovno vojno in za priključitev Primorske matični domovini. Njihovega boja in delovanja so se zato ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini še posebej spomnili na proslavi, ki so jo v Lipici skupaj pripravili primorske občine ter Združenje borcev za vrednote NOB-ja Sežana.

Zbrane nagovorila predsednica vlade
Slavnostna govornica je bila predsednica vlade Alenka Bratušek. "Vsem, ki ste iz teh velikih časov danes z nami, izrekam priznanje in globoko spoštovanje," je dejala.

"Sredi vojne vihre najdemo sobivanje namesto prevlade, spoštljivost namesto maščevalnosti, jasno vizijo skupne prihodnosti, utemeljene na pravicah in pravičnosti. Tudi tega se moramo spominjati danes, ko nam odsotnost meje in prijateljski odnosi med dvema samostojnima evropskima državama in dvema ponosnima narodoma včasih prehitro skrajšajo spomin in zameglijo celovitost zgodovinske slike. Prav v najtežjih, odločilnih trenutkih je treba znati hkrati trezno pogledati s strani in misliti daleč naprej - da bi nato znali tja tudi priti."

Ob tem pa spomnila, da je bilo s pariško mirovno pogodbo doseženo največ, kar je bilo mogoče, a je kljub temu zunaj slovenskih meja ostalo 140.000 Slovencev.

"Morda se komu zdi, da je treba Primorsko vrniti Sloveniji, drugemu pa ravno nasprotno - in to ni daleč od resnice," se je navezala na današnji čas, saj se za tem skriva veliko resnih dilem našega razvoja - regionalnost, policentričnost, pripravljenost sodelovati skupaj pri ključnih razvojnih projektih. Poudarila pomen enotnosti pri razvojnih projektih, ki bodo sledili, in prizadevanjih za izhod iz krize.

Župan občine Sežana Davorin Terčon pa je pozval, naj bo Primorska tudi v prihodnje simbol združevanja. Zbrane so nagovorili tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Sežana Bojan Pahor in dolgoletni ravnatelj študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor.

Več kot 10.000 obiskovalcev
Prireditve so se udeležili predsednik države Borut Pahor, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel ter minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, poslanci, veleposlaniki, predstavniki sodne veje oblasti, primorski župani in svetniki. Organizatorji ocenjujejo, da je prišlo več kot 10.000 obiskovalcev.

Pariška mirovna konferenca
15. septembra 1947 je z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe velik del Primorske, ki je bil po koncu prve svetovne vojne dodeljen Italiji, pripadel Jugoslaviji. Pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla tudi Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije.