Protestniki proti žici, bilo jih je okoli 200, so se popoldne srečali še na shodu ob mednarodnem prehodu Dragonja, kjer so v treh jezikih, slovenskem, hrvaškem in italijanskem, prebrali Dragonjsko deklaracijo. V njej so poudarili, da želijo Istro brez žice, slovenskega premierja Mira Cerarja in vlado pa hkrati pozvali, naj naredi vse za odstranitev moralno in ekološko sporne žičnate ograje na meji.

Žica v Istri, Evropi in svetu je velika sramota, dokaz nesvobode in strahu, je po poročanju reškega Novega lista dejala Natalija Grgorinić iz Ližnjana in dodala, da to ne predstavlja vrednot istrskih ljudi, ki so toleranca, miroljubnost, svoboda in odprtost v svet.

"Raje žlica kakor žica"
Protestniki so vzklikali "žica morilka", "proti življenju za žico" in "raje žlica kakor žica", prinesli pa so tudi slamnato lutko slovenskega premierja Cerarja in jo obesili na žičnato ograjo, še piše Novi list. Žica straši ljudi in ubija divjad, so opozarjali udeleženci. S hrvaške strani, kjer se je zbralo bistveno več udeležencev, je bilo slišati vzklike: "Cerar, umakni svojo žico!"

"To ni rešitev in poziv k dialogu, ampak širjenje strahu in sovraštva, tisti, ki je to žico postavil, naj pride in jo tudi umakne," je še dejala Grgorinićeva in dodala, da so ljudje ob meji zgroženi nad tem aktom "barbarstva in nasilja".

Za humano Evropo
Na shodu "Proti žici, za humano Evropo" se je dopoldne v Brezovici zbralo več Hrvatov kot Slovencev, njihovo sporočilo slovenski vladi pa je bilo nedvoumno, in sicer takojšnja odstranitev ograje z žico. "Postavljanje žice je napaka, ki straši naše ljudi, a nič ne naredi, da bi kogar koli ustavila. Če so ljudje prepotovali tisoče in tisoče kilometrov, jih taka žička ne bo zaustavila," je v imenu organizatorjev na slovenski strani povedal Luka Juri.

Smo na svobodni ali okupirani strani?
"Žica je moralna napaka naše države. Leta 1942 je bilo zadnjič, ko se je postavljala žica v takšnih dimenzijah okoli Ljubljane. Ne moremo dovoliti, da naša vlada leta 2015 dela isto kot fašistični okupatorji," je še dejal Juri in dodal, da je shod ena izmed oblik pritiska na slovensko vlado.

"Žica se nikoli ni postavljala na strani svobodnih držav, ampak so jo postavljale tiste države, ki niso želele, da bi ljudje bežali iz njih. Teoretično torej nekaj nasprotnega od tega, kar nam govorijo. Zdaj pa ne vemo, na kateri strani smo, na svobodni ali na okupirani," je izrazil mnenje eden izmed udeležencev.

Simbolična odbojkarska tekma
Protestniki so srečanje označili za druženje prijateljev z obeh strani meje, v okviru protesta pri vasi Brezovica pa so odigrali tudi odbojko čez žico med slovenskimi in hrvaškimi udeleženci shoda.

Prijateljska tekma je simboličen protest proti postavljanju žičnatih ograj na meji med Slovenijo in Hrvaško ali kjer koli drugje v Evropi. Shod so zastavili "proti vsem žicam, ki so postavljene na poteh človeške svobode", so opozorili hrvaški organizatorji.
.