Scenarij: na tleh se zaletita civilno letalo s 50 potniki in štirimi člani posadke ter vojaško letalo, ki ima na krovu tudi nevarne, eksplozivne snovi. Civilno letalo je v plamenih, na njem pa je 10 mrtvih, pilot vojaškega letala se je izstrelil in je mrtev s pilotskim stolom priletel na trato nedaleč od letala, kjer so se raztresli tudi številni nevarni predmeti. To je okvirni scenarij vaje Zlomljeno krilo 2017, ki sta jo v sodelovanju s Fraportom Slovenija organizirala stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo in nacionalni forenzični laboratorij ministrstva za notranje zadeve.

Nesrečo je zaznala kontrola zračnega prometa, prvi pa so na kraj dogodka prispeli letališki gasilci, katerih odzivni čas znaša tri minute, je pojasnil Milan Dubravac, poveljnik gasilsko-reševalne službe v Fraportu Slovenija. Ti so odgovorni za reševanje iz gorečega letala, zavarovati pa morajo tudi njegovo okolico. Ob že tako zahtevnem delu pa so letališki gasilci podvrženi še dodatnemu stresu, saj morajo v takšnem primeru paziti še na kopico nevarnosti, ki prežijo nanje – na stotine litrov vnetljivega kerozina in eksplozivna telesa v bližini ognja, vse to pa se odvija v bližini ključne infrastrukture, ki jo morajo zavarovati.

Za gasilci pridejo še preostale službe, kot so reševalci, policija ter civilni in vojaški preiskovalci. Slednji, je pojasnil vodja službe za preiskave letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov Mihael Klavžar, v sodelovanju s civilnimi preiskovalci in kriminalisti, začnejo prečesavati teren takoj, ko ga gasilci zavarujejo in jim vodja intervencije da zeleno luč.

V primeru, ki ga predvideva scenarij Zlomljenega krila, je zadeva še nekoliko dodatno zakomplicirana, saj je bilo v nesrečo udeleženo vojaško letalo ene izmed članic Nata. Takoj ko bi naše oblasti identificirale letalo, bi o tem obvestile tudi izvorno državo, ki nato v Slovenijo pošlje še svojega preiskovalca. Prav tako bi se od izvorne države zahtevalo še tovorni manifest, ki bi razkril, kaj je bilo na letalu, in na kakšni misiji je bilo letalo.

Lahko je zelo krvavo delo
Svoje delo morajo opraviti tudi reševalci, kar je pri takih nesrečah lahko zanje zelo travmatično. Pravilo je, da morajo najprej rešiti preživele, preostale pustijo na prizorišču. Na vaji so zato v sedež ujetega pilota pustili, saj so zdravniki zanj ugotovili, da je že mrtev, zato so imeli prednost poškodovani na civilnem letalu. Kot je pojasnil Jože Balažic, predstojnik Inštituta za sodno medicino, med osrednje naloge sodi tudi opravljanje identifikacije, kar je v takih primerih lahko zelo težavno, saj so trupla ožgana in zoglenela, lahko pa so tudi v kosih zaradi eksplozij. Čeprav velikokrat trupla ne morejo rekonstruirati, se vseeno potrudijo, da ga čim bolj sestavijo in tako poskušajo poskrbeti, da je pokojnik čim bolj dostojno pokopan, je še pojasnil.

Gre sicer za tradicionalno vajo, ki jo pripravljajo že 10 let, tokrat pa so jo prvič pripravili na ljubljanskem letališču. Sicer pa so takšne nesreče redke in jih v Sloveniji še ni bilo, vendar je pomembno, da so pristojne službe tudi na to pripravljene, je še poudaril Klavžar.

Slovenija bo postala izobraževalno središče za številna letališča
Ko je bila vaja končana, so nas predstavniki Fraporta odpeljali še na novinarsko konferenco, kjer so predstavili začetek vzpostavljanja letalske akademije. Ta bo povezala znanja iz vojaške in civilne sfere (letališki gasilci se bodo npr. naučili prepoznavati različna streliva, eksplozive in njihove lastnosti, vojaki pa, kako, recimo, pogasiti ogenj v kabini).

Poleg tega bodo na akademiji ponudili izobraževanje v vzpostavitvi poveljstva in nadzora za krizne razmere, za kar so se povezali tudi s fakulteto za organizacijske vede, ki ja v ta namen pripravila poseben študijski program. Za 3,5 milijona evrov bodo do 2018 vzpostavili še vadbeni poligon, na katerem bo tudi helikopterski simulator, ki bo omogočal izobraževanje vojaških in civilnih pilotov, je pojasnil direktor za skupne in splošne zadeve v Fraportu Slovenija, Thomas Uihlein. Fraport Slovenija bo tako šele tretji v Evropi omogočal izobraževanja za helikopterske pilote. Helikopterski simulator imajo npr. samo še v Veliki Britaniji, ki pa je star že 20 let, in na Nizozemskem.

Primarno bodo usposabljanja na akademiji namenjena Fraportovim uslužbencem, njihovi gasilci imajo že zdaj na voljo 14 vrst usposabljanj, nato pa bodo storitve ponudili tudi zunanjim strankam. Za vzpostavitev izobraževalnega središča v Sloveniji so se odločili, ker akademija na frankfurtskem letališču preprosto ni mogla več servisirati vsega povpraševanja, slovenski letališki gasilci pa so zelo dobro usposobljeni, je dejal Uihlein.

Povpraševanja bo dovolj, ocenjujejo. Fraport je namreč kupil 14 letališč v Grčiji in dve v Braziliji in vsi ti zaposleni bodo potrebovali usposabljanje. Poleg tega namerava Kitajska zgraditi še 13 novih letališč, na Bližnjem vzhodu pa bodo rasla nova megavozlišča, in vsa bodo potrebovali znanja o obvladovanju tveganj. Bližnjevzhodna letališča so že izkazala veliko zanimanje za te storitve, a potrebe so tudi bliže – v Italiji, Avstriji in na Balkanu.
Na naše vprašanje, koliko računajo, da bo to povečalo Fraportove prihodke v Sloveniji, Uihlein ni bil konkreten. Dejal je le, da so številke srednje visoke.