Odgovor na vprašanje, ali želimo skupaj nadaljevati delo v koaliciji, je, da, z obeh strani. Tako je sestanek s premierjem Robertom Golobom v sredo po burnem dogajanju zaradi spornega nakupa stavbe za sodišča in neodstopa pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan opisala predsednica SD-ja Tanja Fajon.
V ponedeljek jo čaka razprava s članstvom stranke. Sklicana je namreč konferenca Socialnih demokratov, ki priznavajo, da je stranka v največji politični krizi doslej. Scenarijev je več – od razprave o morebitnem izstopu iz vlade do zamenjave vodstva in izbire novega generalnega sekretarja. Ob tem pa je pomembno vprašanje tudi, kako povrniti zaupanje javnosti v stranko SD pred pomembnimi evropskimi volitvami.
O dogajanju v zadnjih tednih in tem, kaj sledi, se je Tanja Gobec v oddaji Politično pogovarjala s podpredsednikom vlade iz vrst Svobode ter finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in Matevžem Frangežem, ki je predsednik konference SD-ja in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo.
Gospod minister, bili ste na sestanku pri premierju skupaj z gospo Fajon – je res, da vlada ni v krizi, da so se strasti umirile? Kako boste to zaupanje med partnerji, ki je bilo porušeno, v praksi spravili v tek?
Boštjančič: Ne bi rekel, da vlada ni v krizi. Bi pa ocenil, da seveda ta kriza ni taka, da je ne bi mogli skupaj premostiti. Ključno vprašanje, kaj je potrebno narediti v naslednjih dneh, tednih, pravzaprav po moji oceni najbolje ponazarjata dve izjavi kolegov iz SD-ja.
Ena je od gospoda Frangeža, ki je stara nekaj dni, kjer pravi, da "ni alternative, da SD ostane v vladi, ampak morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji, eden je, da se prenehajo podtalna rovarjenja eden proti drugemu, ki so nekoristna in sproti rušijo zaupanje med koalicijskimi partnerji. Če smo tovrstne stvari počeli tudi mi, je smiselno in primerno, da se tudi svojim koalicijskim partnerjem in javnosti za to opravičimo. V vsakem primeru pa pričakujemo, da se začnemo obnašati kot partnerji – tako v javnosti, medosebnih odnosih kot v ozadju medstrankarskih razmerij".
Druga pa je izjava ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan v petkovem intervjuju v Mladini, ki se nanaša na sestanek SD-ja, ko se je predsedstvo odločilo, da mora ministrica oditi. Povedala je: "Drug povedni moment pa je bil, da so poskušali odgovornost za nastalo situacijo naprtiti finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču. Želeli so razbremeniti Klemna Žiberta, napasti mene in okviriti Boštjančiča. Najglasnejši so bili pri tem tisti, za katere sem že dan prej na sestanku ožjega vodstva stranke omenila, da vem, kdo bo najglasnejši."
Če samo povežem ti dve izjavi, potem pričakujem, da se bo v bližnji prihodnosti kdo opravičil, za začetek meni. Če predsedstvo poziva, da je treba v to namočiti kakšnega drugega ministra ali pa Gibanje Svoboda. To seveda ni način gradnje zaupanja.
Gospod Frangež, kakšno je vretje v stranki? V ponedeljek je konferenca, ki jo vi vodite. Katerih je več – za menjavo vodstva, za izstop iz koalicije? Ker eno govori vodstvo, drugo pa članstvo.
Frangež: Težko prejudiciram dogajanje na konferenci. Kar pa vem, je, da bodo gotovo mnenja o tem, zakaj smo prišli v to situacijo, v kolikšni meri je naša odgovornost, da smo prišli v to situacijo in očitno tudi pospešeno izgubili zaupanje ljudi. Predvsem pa tudi različna mnenja, kaj je potrebno storiti za to, da socialna demokracija, najlepša ideja izmed vseh, stopi na pot obnovitve kredibilnosti in, upajmo, tudi ponovnega pridobivanja zaupanja.
Socialna demokracija ali stranka Socialni demokrati?
Frangež: Torej jaz sem prepričan, da bo socialna demokracija to krizo preživela. Tudi zato, ker njene vrednote, poglede na svet, željo, da je vsem dobro, deli velika večina naših ljudi. Res pa je, da se je stranka SD, ta nosilka socialne demokracije, znašla v krizi. Razlogov za to je več in so gotovo tesno povezani tudi z afero sodna stavba, kjer je jasno stališče stranke – verjamem, da bo izkazano tudi na konferenci –, da seveda ne pričakujemo le od organov pregona in odkrivanja kaznivih dejanj, pač pa tudi od sebe, da raziščemo morebitne sporne prakse tudi v svojih vrstah.
Kaj pa ta vržena rokavica ministra Boštjančiča, ki pravi, da prihaja iz SD-ja preveč očitkov na pamet, med drugim o tem, da je on sokriv?
Frangež: Reakciji na to, kar se je zgodilo, sta v stranki dve. Prva je – poglejte, kaj so nam storili, pri tem misleč na močan medijski stampedo iz največje koalicijske stranke. Drugi refleks, ki ga je potrebno prav tako preučiti, pa je – poglejte, kaj smo storili. Skratka, verjetno je resnica nekje vmes. Jaz pa mislim, da moramo vsi skupaj v teh dneh zbrati odgovornost, pogledati, kaj je šlo narobe, in se do tega realno in objektivno opredeliti. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti na koalicijski partnerici – nas zavezujejo skupni cilji in zaveze, ki smo jih dali ljudem. In Socialni demokrati za temi zavezami stojimo. Morda pa se moramo spomniti, da smo v tej vladi zato, da uresničimo tisto, kar smo obljubili ljudem, ne pa za medsebojna preigravanja in podtalna rušenja.
Boštjančič: Dejstvo je, da v največji stranki, Gibanju Svoboda, predvsem zaradi tega, ker gre za novo stranko na političnem prizorišču in zato, ker je v njej veliko ljudi, ki prej nismo bili na političnem prizorišču, vidimo stvari drugače, kot jih vidijo dolgoletni politiki. Eden od tipičnih primerov je tudi ta afera sodne stavbe. Nobenega dvoma ni, da je šlo pri tem marsikaj narobe. Čas za politično odgovornost bo na koncu, ampak predvsem je treba s takšnimi praksami v Sloveniji prekiniti. In prekine se ne na način, da se pomete pod preprogo in vlak gre dalje. Prejšnja vlada je delovala na način množice afer, nobena ni bila sprocesirana, nič se ni zgodilo, samo kupoval se je čas. Absolutno je to politika, na katero Gibanje Svoboda ne pristaja in zaradi tega tudi predsednik vlade, kot ste videli, nima težave zamenjati ministra. Na drugi strani pa seveda pričakujemo, da se bodo nepravilnosti, kjer so, dejansko razčistile. Verjamem, da je to edini način, da začnemo čisti Avgijev hlev slovenske politike.
Kaj je bilo dorečeno na sestanku – lahko SD izgubi pravosodni resor, ga lahko s Svobodo zamenja za katerega drugega? Če bo vodenje ministrstva začasno prevzel predsednik vlade – se misli sam aktivno pogajati tudi sodniki in tožilci, ki čakajo na uresničitev ustavne odločbe?
Boštjančič: Na sestanku prejšnji teden sta predsednica stranke SD in minister Han sama predlagala predsedniku vlade, da začasno on prevzame ta resor in da s tem na nek način dodatno razbremeni pritisk. Predsednik vlade je načeloma to sprejel, jasno pa je tudi povedal, da nima nobene želje zelo dolgo biti minister. Jasno je, tudi sam sem bil nekaj časa dvojni minister, da ne moreš biti enako učinkovit, če delaš dve nalogi.
Poleg tega ta sodna stavba še zdaleč ni največji problem tega ministrstva, ampak je vrsta drugih težav, ki jih je treba začeti reševati, in seveda to stanje, ki ga imamo, absolutno negativno vpliva na vse skupaj. In to je tudi razlog, zakaj je predsednik vlade pripravljen začasno stopiti v te čevlje. Za naprej pa smo se dogovorili, da se fokusiramo na to, da najdemo čim boljšega kandidata. Če bo to kandidat Gibanja Svoboda, bo od Gibanja od Svobode. Enako nalogo pa ima tudi SD, v naslednjih dneh dobiti čim boljšega kandidata, potem pa bomo na podlagi tega naredili t. i. koalicijsko matematiko in videli, kako naprej.
Frangež: Da ne bi kdo rekel, da bi Socialni demokrati želeli uničevati dokaze ali kar koli podobnega, kar je bilo insinuirano v javnosti v preteklih dneh in tednih. Mislim, da je prav, da predsednik vlade prevzame vodenje tega resorja v vmesnem času. Se pa tudi strinjam, da je treba najti kandidata. Še vedno pa velja koalicijska pogodba. Zame ni bistveno vprašanje, čigav je minister. Gotovo pa si želimo, da koalicijska pogodba velja. Tako v tistem delu, ki določa, kdo ima odgovornost za kateri resor, predvsem pa v tistem delu, kjer smo se skupaj s partnerji zavezali, kaj želimo narediti za to državo in za njeno prihodnost, da bo življenje v Sloveniji boljše.
44 odstotkov vprašanih v anketi, ki jo je Inštitut Mediana opravil za časopis Delo, je reklo, da bi bila interpelacija celotne vlade upravičena. Med razlogi ni samo sodna stavba, ampak tudi, kot pravijo ljudje, neučinkovitost pri zaustavitvi stavkovnega vala. Kako bo to storila takšna koalicija, kot je zdaj, s toliko nezaupanja?
Frangež: Jaz mislim, da je zelo pomembno, da koalicijski partnerji vemo, zakaj smo skupaj, in da želimo nekaj skupaj doseči. Zato bo gotovo potrebno obnoviti zaupanje. Pred kamerami mogoče stvari izgledajo drugače, ampak jaz sem prepričan, da v vladi dejansko dobro sodelujemo, da znamo razumeti skupne probleme in iskati rešitve. Tudi v stavkovnem primeru je tako, da bo treba z vsemi deležniki sedeti za mizo in najti rešitve. Nobena rešitev, brez tega, da upoštevamo legitimne interese vseh družbenih skupin, v državi ne bo mogoča.
Boštjančič: Strinjam se s tem, kar je povedal gospod Frangež. Celotna pogajanja z javnim sektorjem se ponovno intenzivno nadaljujejo. Dejstvo je, da imamo veliko preprek, ampak tako je pri tako obsežnih pogajanjih ali pri tako obsežni reformi. Že čisto na začetku sem povedal, da je po moji oceni reforma plačnega sistema v javnem sektorju verjetno celo najtežja reforma, ker zajema 46 sindikatov, sogovornikov na drugi strani in seveda ogromno število zaposlenih. Veliko dela nas še čaka predvsem na enem delu in to je tudi tisto, kar si želi vlada – na učinkovitosti javnega sektorja, koliko se dela, kako učinkovito, kako dobro. In ta del mora biti del plačne reforme, brez tega reforme ni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje