Zaradi epidemije je vsakdanje življenje podvrženo številnim omejitvam, omejen pa je tudi dostop do primarne zdravstvene oskrbe. Medtem ko trepetamo, ali bodo prostorske in kadrovske zmogljivosti javnega zdravstva prenesle naraščajoče število huje obolelih za covidom-19, se na drugi strani ljudje, tako kot prej, spopadajo z vsemi drugimi zdravstvenimi stanji in težavami, nepovezanimi z novim koronavirusom.

S preobremenjenostjo družinskih zdravnikov, dolgimi čakalnimi vrstami in nedostopnostjo primarne zdravstvene oskrbe v bližini kraja prebivanja (v Ljubljani je zelo težko najti ginekološko ambulanto, ki bi sprejemala nove pacientke) smo imeli veliko težav že pred epidemijo. Zdaj je dostopnost do primarne zdravstvene oskrbe, torej do družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa ali zobozdravnika, zaradi številnih preventivnih ukrepov še bolj okrnjena. Pri ginekologu in porodničarju Leonu Megliču, ki je med epidemijo pristojen za koordinacijo ginekologov v osrednjeslovenski regiji, smo preverili, kako dostopna je ginekološka oskrba.

Obravnavajo se le nujna stanja pacientk in preventivni pregledi v nosečnosti

Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo je 22. marca zaradi epidemije uvedel spremembe v izvajanju ginekološke dejavnosti na primarni ravni. Večina ambulant odtlej deluje s skrajšanim in spremenjenim delovnim časom, obravnavajo pa se samo nujna stanja in preventivni pregledi v nosečnosti. Zato se, če ste v prihodnjih tednih naročeni na pregled, nujno pozanimajte, ali termin pregleda drži, je prestavljen ali do preklica odpovedan.

"Obseg dela na osnovni ginekološki ravni je skoraj izključno vezan na obravnavo nosečnic," pojasni Leon Meglič. "Če se bo ta epidemija še vlekla, pa bo nujno vključiti tudi pacientke, ki potrebujejo takšne ali drugačne kontrolne preglede. A ta hip 90 odstotkov dela, morda celo več, predstavljajo nosečnice."

Organiziranost ambulant

Eden izmed sprejetih ukrepov zaradi epidemije je zmanjšanje števila vstopnih ambulant. Vse delujoče ginekološke ambulante po Sloveniji so razporejene med dvanajst regij, vsaka regija pa ima svojega koordinatorja. Meglič usklajuje delo vseh delujočih zdravniških timov v osrednji Sloveniji, pri čemer si pomaga predvsem s številom opredeljenih nosečnic pri posameznem ginekologu. "To predstavlja osnovo ugotavljanja obremenitve posameznega tima." Trenutno se namreč trudijo, da bi delalo čim manj zdravstvenega osebja oziroma da bi bilo čim manj časa v stiku s pacienti, saj le tako lahko zmanjšajo možnost okužb z novim koronavirusom. "Če se enkrat okužimo, potem je konec zgodbe. Kdo bo potem delal z ljudmi?" opozarja Meglič.

"Kolegi ginekologi so zelo tolerantni do slabosti, ki jih v tem trenutku kaže naš zdravstveni sistem. Brez pripomb nadomeščajo drug drugega in skušajo poskrbeti za kolege, starejše od 65 let, ki naj se ne bi izpostavljali, lahko pa odgovarjajo na elektronsko pošto, telefonske klice ipd., za njihove pacientke pa je medtem poskrbljeno.«

"V Ljubljani smo se odločili, da bomo oblikovali več skupin. Večinoma skupine sestavlja od pet do šest mešanih ginekoloških ambulant (tistih, ki imajo koncesijo in so v zasebni lasti, in tistih, ki so v zdravstvenem domu in so v lasti države oziroma občine), in sicer glede na število nosečnic. Skupno naj bi en zdravniški tim obravnaval od 320 do 350 nosečnic."

Večina pacientk je pregledanih pri svojem ginekologu

Na vprašanje, ali to pomeni, da pacientke niso pregledane pri svojih ginekologih, Meglič odgovarja, da je to glavna skrb ginekologov v regiji, ki jo koordinira. "Naš največji strah je, da bi nosečnico obravnaval vsakič drug zdravnik ali pa da jo od nekega trenutka dalje obravnava druga skupina, nosečnica pa nima dostopa do svojega ginekologa. Pri tem ne gre za neko osebno navezanost na zdravnika, ampak za poznavanje njene zgodovine. Kaj se je dogajalo v prejšnji nosečnosti, katere bolezni so znane od prej, kakšna je bila prejšnja nosečnost? Se je razvila sladkorna bolezen? Je prezgodaj rodila? Kaj je bil vzrok težav? Vse te zgodbe v materinski knjižici, ki je sicer neke vrste uradni dokument nosečnice, ne pišejo. Kup stvari lahko spregledaš. Najbolj nas je strah, da bi se zgodilo kaj takega. Vsako poletje, ko je število ginekologov zaradi dopustov manjše, nam kakšna takšna stvar zdrkne mimo. Kaj bo šele zdaj, če bo epidemija dolgo trajala in bomo zapirali ambulante v večjem obsegu?"

Kot doda Meglič, je prav to razlog, da vsi ginekologi, razen starejših, svoje nosečnice naročajo k sebi, in sicer v dneh, ko imajo svojo ambulanto odprto. "V največji možni meri delamo na ta način in dokler se bo dalo." Torej dokler se ne bi število obolelega osebja tako povečalo, da bi morali ubrati drugačen pristop. Kot primer trenutnega delovanja ginekoloških ambulant Meglič navede Kočevje. Ginekologinji v času epidemije delata izmenično vsaka po en teden in v razpoložljivih terminih k sebi naročata svoje pacientke, v večini torej nosečnice. Tako se, kot ponovno poudari Meglič, možnost, da bi pri posamezni pacientki kaj spregledali, bistveno zmanjša. Zaradi prepolovljenega delovnega časa ginekologinj se hkrati zmanjša možnost okužb zdravstvenega osebja.

Namesto desetih sedem pregledov v nosečnosti

Tudi v nosečnosti je pregledov nekoliko manj. Prvi pregled, ki se sicer opravi med 6. in 10. tednom, se prestavi na pregled med 11. in 14. tednom, na katerem je mogoče že opraviti zgodnjo morfologijo ploda in merjenje nuhalne svetline, ki se pri nosečnici, mlajši od 35 let, doplača. "Pri tem pregledu gre za mnogo več kot za merjenje nuhalne svetline, ne gledamo le tiste razdalje na vratu, ampak celotno strukturo ploda. Takrat se najde že zelo v veliko napak. Gre za pregled, za katerega smo z leti končno dosegli, da postaja standard v obravnavi," razloži Meglič.

Prav tako ostajata UZ-pregled morfologije ploda med 20. in 24. tednom in pregled v 28. tednu, na katerem morajo Rh-negativne nosečnice prejeti zaščitno injekcijo. Sledi pregled med 32. in 34. tednom. "Pogostih pregledov od 36. tedna naprej nismo smeli opuščati, saj je statistično gledano, verjetnost intrauterine smrti ploda v zaključnem mesecu najvišja. Seveda si ne smemo privoščiti, da bi nam nosečnica s kakšnimi sumljivimi znaki ušla izpod nadzora." Ostajajo torej pregledi v 37., 39. in 40. tednu. Pregled z možnostjo sprožitve poroda v 41. tednu že poteka v porodnišnici, in ne več pri ginekologu.

"S prejšnjih desetih pregledov v nosečnosti smo trenutno na sedmih. A glede na situacijo imamo za zdaj praktično idealno ureditev," povzame Meglič. "Zadovoljno je osebje, zadovoljne so pacientke. Tisto, kar vedno po malem šepa, je relativno slaba obveščenost žensk. Pridejo v ambulanto, ne da bi preverile, ali je odprta, čeprav ima vsaka ambulanta na medmrežju objavljen urnik. Tako prihaja do nepotrebnih razočaranj. Zato skušamo urediti, da bodo ženske imele boljši dostop do informacij."

Kaj naj stori nosečnica z respiratornim obolenjem, ki mora na pregled?

"Če imate prehladno obolenje, ki bi lahko pomenilo tudi okuženost s koronavirusom, in imate le redni pregled, potem svetujemo, da s pregledom 14 dni počakate. Govorimo seveda o prvi polovici oziroma sredini nosečnosti. V zadnjih tednih, kot že rečeno, pa to žal ni mogoče. Prav tako se lahko zgodi, da se v nosečnosti nekaj dogaja in s pregledom ne moremo odlašati, čeprav ima nosečnica respiratorno obolenje. V tem primeru nosečnico po 20. tednu pošljemo na vstopno točko, ki je v porodnišnici v Ljubljani. Tam žensko pregleda primerno zavarovano osebje, ki ugotovi, za kaj gre, ali mora biti sprejeta v bolnišnico ali ne."

Prepoved navzočnosti partnerja pri porodu velja v vseh slovenskih porodnišnicah

"Tveganje za prenos okužbe želimo čim bolj zmanjšati, zato je eden izmed ukrepov tudi popolna prepoved obiskov v porodnišnici. Spremljevalcem ne dovolimo prisostvovanja ob ultrazvočnih preiskavah v nosečnosti in ob porodu. Partnerji oz. spremljevalci, ki pridejo po mame in novorojenčke po odpustu iz porodnišnice, počakajo pred vhodom porodnišnice," je zapisano na spletni strani ljubljanske porodnišnice.

Marsikateremu paru je zaradi tega zelo težko. Na spletu se je pojavila celo peticija, ki skuša preprečiti tako prepoved. "Ljudje iščejo ovinke na vse načine, nekateri celo zelo nesramno pritiskajo prek politike, ampak pravila veljajo za vse," je neposreden Meglič. "Verjamem, da je za marsikaterega moškega to lahko edina možnost, da bi bil del izkušnje poroda. A morate razumeti, da je vsaka nova oseba v porodnišnici, v porodnem bloku, nova grožnja, da pride okužba v stavbo. Položaj jemljemo izjemno resno. Naj poudarim, da nas je ljudi s tovrstno izobrazbo omejeno število, in če bomo mi začeli 'cepati', ne bo več nikogar, ki bi skrbel za narod."

Meglič ob tem doda, da je navzočnost družinskih članov prepovedana tudi pri bolnicah z rakavimi obolenji, ki jih vsak ponedeljek obravnava onkološki konzilij ginekološke klinike v Ljubljani. "Čeprav te ženske, ki prihajajo sem iz cele Slovenije, potrebujejo predvsem psihološko podporo domačih, ne dovolimo njihove prisotnosti." Onkološki bolniki imajo že tako oslabljen imunski sistem, zato si gneče na hodnikih in s tem povečanja možnosti okužb tudi tu ne smejo privoščiti.

Je novi koronavirus nevaren za nosečnice?

"V nasprotju s ptičjo gripo pred nekaj leti, pri kateri so jo nosečnice zelo slabo odnesle, imamo pri koroni ravno nasproten občutek. Po doslej objavljenih študijah nosečnice nič bolj ali celo nekoliko manj zbolevajo. Nosečnice so a) ženskega spola in b) relativno mlade. Za hujše oblike bolezni covid-19 pa obolevajo predvsem moški, in to starejši," zato so nosečnice v dokaj dobrem položaju, meni Meglič.

Prav tako za zdaj ni potrjeno, da bi se novorojenček lahko okužil med porodom ali da bi virus prehajal na plod prek posteljice. Okužbe novorojenčkov z novim koronavirusom, ki pa so se vendarle zgodile, so bile po doslej znanih podatkih vezane na okuženo in nezadostno zaščiteno osebje v bolnišnici.

Meglič še dodaja, da ni razloga za paniko, čeprav še ne vemo vsega o virusu in je morda prav to najbolj strašljivo. Vseeno je pomembno, da je obiskov pacientk v ginekoloških ambulantah čim manj. "Vsako ščipanje, vsak izcedek, vsaka srbečica, vse to lahko počaka. Moram reči, da ljudje to razumejo. Upad obiska v urgentnih ambulantah je drastičen. Da večina ljudi, ki hodi na urgenco, urgence ne potrebuje, smo zdravniki opozarjali že prej. No, zdaj so res ostali doma," še sklene Meglič.