V SŠK-ju zagotavljajo, da bo delovanje Katoliške cerkve v Sloveniji po odstopu obeh nadškofov, ki sta do zdaj vodila tudi SŠK, potekalo nemoteno. Člani SŠK-ja so namreč že izvolili novo vodstvo s polnimi pooblastili. Glavan in Lipovšek bosta po odstopu Antona Stresa in Marjana Turnška kot apostolska administratorja vodila ljubljansko in mariborsko nadškofijo.
Pristojnosti
Apostolski administrator ali škofijski upravitelj ima dolžnosti in oblast krajevnega škofa oziroma ordinarija, razen v primerih, ki so po naravi stvari ali po pravu izvzeti. Tistim, ki upravljajo škofijo, je prepovedano storiti vse, kar bi lahko škodovalo škofiji ali škofovskim pravicam. Služba škofijskega upravitelja preneha, ko novi nadškof vzame nadškofijo v posest, so pojasnili na spletnih straneh Katoliške cerkve.

Kdo je Andrej Glavan
Andrej Glavan se je rodil 14. oktobra 1943 v župniji Soteska pri Dolenjskih Toplicah. V Soteski je bil krščen in je hodil v tamkajšnjo osnovno šolo. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Dolenjskih Toplicah, maturiral pa je leta 1961 v Kranju. Po maturi je nadaljeval študij kemijske tehnologije na ljubljanski univerzi in leta 1966 diplomiral. Po nekajmesečnem stažiranju v tovarni Iskra v Žužemberku in enoletnem služenju vojaškega roka je vstopil v bogoslovje, piše v življenjepisu novomeškega škofa in apostolskega administratorja v ljubljanski nadškofiji Andreja Glavana, objavljenem na spletni strani SŠK-ja.
Duhovnik od leta 1972
29. junija 1972 je bil posvečen v duhovnika, 30. novembra istega leta pa je nastopil službo nedeljskega kaplana v Škofji Loki. Leta 1980, 1985 in 1997 je bil izvoljen in imenovan za dekana škofjeloške dekanije, pri čemer je prva dva mandata opravljal po pet let, tretjega pa do leta 2000. Sprejel je tudi službo prodekana in bil izvoljen v duhovniški svet ljubljanske nadškofije.
Ljubljanski pomožni škof od leta 2000
Od leta 1998 je bil član zbora svetovalcev, od jeseni 1998 pa do marca 2005 je opravljal službo arhidiakona. V letu 1999 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za prelata, 13. maja 2000 pa za ljubljanskega pomožnega škofa. V škofa je bil posvečen 12. junija 2000 v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja.
"Kar koli vam poreče, storite!"
Za škofovsko geslo si je izbral stavek iz Janezovega evangelija: "Kar koli vam poreče, storite!" Od novembra 2000 do januarja 2005 je bil tudi tajnik Škofijskega pastoralnega sveta.

Po odhodu ljubljanskega nadškofa metropolita Franca Rodeta v službo prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja je 26. aprila 2004 postal apostolski administrator ljubljanske nadškofije in je to vlogo opravljal do 5. decembra 2004, ko je vodenje nadškofije prevzel ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Z nastopom nadškofa Urana je prevzel mesto generalnega vikarja ljubljanske nadškofije.

Prvi škof novoustanovljene novomeške škofije
Papež Benedikt XVI. je Andreja Glavana 7. aprila 2006 imenoval za prvega škofa novoustanovljene novomeške škofije. Škofijo je v upravljanje formalno prevzel 10. junija 2006. Papež Frančišek je msgr. Andreja Glavana 31. julija 2013 po odstopu ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa imenoval za apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije, še piše na spletni strani SŠK-ja.

Kdo je Stanislav Lipovšek?
Papež Benedikt XVI. je Stanislava Lipovška 15. marca 2010 imenoval za celjskega škofa, saj je bil sedež celjske škofije z imenovanjem celjskega škofa Antona Stresa za mariborskega nadškofa pomočnika izpraznjen.

Doktor liturgike
Stanislav Lipovšek se je rodil 10. julija 1943 v Vojniku, piše na spletni strani SŠK-ja. Leta 1962 je vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in začel študij teologije. V Celju je bil kaplan do leta 1972, ko ga je mariborski škof Maksimiljan Držečnik poslal na podiplomski študij liturgike na Papeški atenej sv. Anzelma v Rim. Med bivanjem v Rimu je bil gojenec Papeškega zavoda Tevtonik. Na Liturgičnem inštitutu sv. Anzelma je bil leta 1976 promoviran v doktorja liturgike.

Po vrnitvi iz Rima je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Device Marije v Brezju – Maribor. To službo je opravljal do leta 1981. Leta 1978 je postal asistent in leta 1980 višji predavatelj za liturgiko na mariborski enoti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Asistent je bil do leta 1994, po tem pa je na isti ustanovi ostal honorarni profesor do leta 1998. Predaval je tudi na Škofijski orglarski šoli v Mariboru.
Stolni kanonik in župnik vikar
Leta 1982 je bil imenovan za stolnega kanonika in župnika vikarja, leta 1984 pa za stolnega župnika v Mariboru. Leta 1983 je bil imenovan za izrednega birmovalca in člana Zbora svetovalcev Mariborske škofije, nato leta 1996 za tajnika Škofijskega odbora za pripravo papeževega obiska, leta 1999 pa za glavnega tajnika Odbora Slovenske škofovske konference za pripravo papeževega obiska in beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška.
Organizator papeževih obiskov v Sloveniji
Kot vnet pastoralni delavec je za duhovno prenovo župnije vsakih deset let organiziral ljudski misijon, tridnevnice in druge pastoralno-liturgične prireditve. Veliko truda je vložil v pripravo prvega (1996) in drugega (1999) papeževega obiska v Mariboru. V prepričanju, da so procesije javna izpoved vere, je v župniji uvedel velikonočno procesijo po Slomškovem trgu, božično polnočnico, v postnem času križev pot po mariborskih ulicah na Kalvarijo in leta 2009 procesijo svetega Rešnjega telesa po mestnih ulicah.
Vzgajal je organiste
V duhu Konstitucije o bogoslužju, ki pravi, da je "cilj cerkvene glasbe čast Božja in posvečenje vernikov" se je vse od vrnitve iz Rima ukvarjal z vzgojo organistov in v ta namen vsako leto pripravil tečaj za organiste in veliko prispeval k ustanovitvi Škofijske orglarske šole v Mariboru.

Odprt do drugače mislečih
Njegovo pastoralno delovanje je zaznamovano tudi z odprtostjo do drugače mislečih, predvsem do ekumenskega dela in zbliževanja s pravoslavnimi in evangeličanskimi kristjani. Odprtost do kulture in družbe odraža njegova organizacija pastoralnega foruma Za blagor mesta leta 2009, so še zapisali na spletni strani SŠK-ja.

Člani SŠK-ja vsi krajevni in pomožni škofje
Škofovska konferenca je zbor škofov Katoliške cerkve določenega naroda ali ozemlja, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne, bogoslužne, katehetske in drugih dejavnosti. SŠK predstavlja najvišjo ustanovo Katoliške cerkve v Sloveniji. Njeno ozemlje sovpada z državnimi mejami. Po statutu so člani SŠK-ja vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo.

Kdo vse so člani
Člani Slovenske škofovske konference so novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije Glavan, celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije Lipovšek, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in upokojeni koprski škof Metod Pirih.

Nekdanji člani SŠK-ja
Nekdanji člani SŠK-ja so upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger, upokojeni ljubljanski nadškof Franc Rode, upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej, upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek ter upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Generalni tajnik SŠK-ja je Tadej Strehovec.

Od Šuštarja prek Urana in Stresa do Glavana
Prvi predsednik SŠK-ja je bil ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1993-1997), drugi pa ljubljanski nadškof metropolit Rode, (1997-2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit Uran, peti pa je bil od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit Stres. Za šestega predsednika je bil danes izvoljen Glavan.