Ministrice in ministri so skladno z običajno prakso na vprašanja poslank in poslancev odgovarjali že ob začetku rednega plenarnega zasedanja. Ker je bil premier Robert Golob takrat zaradi delovnega obiska v New Yorku v okviru predsedovanja Slovenije Varnostnemu svetu ZN-a, je na poslanska vprašanja odgovarjal ob zaključku redne septembrske seje DZ-ja.

Prvo vprašanje je predsedniku vlade zastavila poslanka opozicijske poslanke Vide Čadonič Špelič, ki je vprašala, kdaj in kako bo vlada začela reševati problematiko naraščanja nasilja na JV države. Dejala je, da nasilje v šolah, nad večinskim prebivalstvom, pa tudi nad policijo in redarji "žal v največji meri povzročajo Romi". Poudarila je, da so Romi ob tem "dejansko žrtve napačne socialne, kaznovalne in seveda delovnopravne zakonodaje".

"Varnostna problematika v tem delu Slovenije je namreč posledica in ne vzrok te tematike. Razraščajo se, in o tem zadnjem času poročajo mediji, kraje, nasilja, zlorabe mladoletnih otrok za kazniva dejanja, prisilne poroke, ustrahovanje večinskega prebivalstva," je opozorila poslanka NSi-ja in dodala, da so "najstabilnejši finančni vir tega kriminalnega dejanja žal socialni transferji ministrstva za delo, družino in enake možnosti". V zato NSi-ju menijo, da je edini način rešitve nadgradnja obstoječe zakonodaje. Čadonič Špelič je prepričana, da je varnostna problematika v prvi vrsti posledica zgrešene socialne politike. "Ali se vam zdi pravično do otrok, da njihovi starši denar, ki ga dobijo kot socialni transfer, porabijo namesto za otroka za alkohol, droge in nakup orožja," je premierja vprašala opozicijska poslanka.

Golob: Ukrepi so potrebni, a ne s hujskanjem prebivalstva

Premier Golob je odgovoril, da se problematika ni začela prejšnje poletje ali pred štirimi leti, ampak da se vprašanje integracije romskega prebivalstva vleče skozi stoletja. Pri tem je opozoril na politizacijo vprašanja in dodal, da ga je potrebno ločevati med varnostno problematiko in socialno integracijo. "Varnostna problematika je nekaj, kar se je v zadnjem letu v določenih naseljih dejansko razrasla čez vse meje in v teh naseljih in v teh občinah je letos od julija bistveno povečana prisotnost policije," je dejal.

Dodal je, da je kriminalizacija celotne romske populacije krivična. Kriminal je oblast po njegovih besedah prevzel v okoli 10 od skupno 93 romskih naselij po državi. "V teh naseljih je pač treba izvajati drugačno politiko kot v ostalih," je izpostavil in pojasnil, da je bila v ta namen ustanovljena varnostna skupina, ki jo vodi izkušen nekdanji načelnik policije v Ribnici in Kočevju. Dodal je, da statistika kriminalnih dejanj kaže, da vse občine na JV države niso enako obremenjene in da v nekaterih občinah stopnja kriminala ob okrepljenih policijskih vrstah in sodelovanju z lokalnimi oblastmi, upada.

Ob tem je Golob posvaril pred posledicami širjenja sovraštva. "Pretreslo me je to, da starši, ne romski, ampak starši večinskega prebivalstva jemljejo pravico v svoje roke in napadajo romske otroke in to še celo napačne, samo zato, ker so spodbujani s sovraštvom, ki ga širijo tudi politiki," je ob tem pred državnim zborom opozoril premier. "Mislim, da bi to moral biti zadnji opomin, da nehamo s širjenjem sovraštva do Romov," je pozval poslanke in poslance.

Med drugim je omenil tudi uvedbo t. i. romskega pomočnika, ki je učencem pomaga pri integraciji v šole ter izrazil tudi potrebo po tem, da se zaostrijo kazni za napad na uradno osebo. "Kaznovalna politika pri napadu na uradno osebo je premila in omogoča, da je lahko napadalec izpuščen iz pripora prehitro," je dejal premier in dodal, da je potrebna prilagoditev, po kateri bo napadalec lahko kaznovan najmanj z dveletno zaporno kaznijo, Poudaril je še, da je potrebno tam, kjer so varnostni problem, ukrepati "brez milosti, ampak s strani policije, ne pa s hujskanjem večinskega prebivalstva, ki potem napada tiste, za katere se baje vsi zavzemamo - otroke, samo da v tem primeru romske," je zaključil.

Poslanka SDS-a zahtevala odgovore zaradi vrste "zavajajočih navedb"

Vodja poslanske skupine opozicijske stranke SDS Jelka Godec je premierju zastavila vprašanje "v zvezi s številnimi zavajajočimi izjavami". Očitala mu je, da je zavajal družine, prizadete v lanskih poplavah, ki jim je po naravni katastrofi obljubljal, da se bo gradilo po 100 nadomestnih hiš na mesec, do zdaj pa se je zgradila le ena. Zavajanje mu je očitala tudi glede preteklih napovedi o zdravstveni reformi in izpostavila predvsem pretekle obljube, da bodo v letu 2024 vsi, ki bodo to potrebovali, do specialista prišli v roku 30 dni. Zavajanje je Golobu poslanka SDS-a očitala še glede dogajanja z izbiranjem kandidata za evropskega komisarja. "Zakaj v primeru izbire evropskega komisarja niste posredovali pisma in zakaj ste tudi v tem primeru lagali, da je Vesel odstopil sam in ni bil v bistvu odstopljen s strani v bistvu predsednice Evropske komisije," je vprašala Godec.

Premier Golob je očitke označil za laži, ki jih po svojih omrežjih "vztrajno širi" opozicijska stranka SDS. V zvezi s pomočjo po poplavah je poudaril, da so z vsemi, ki so izgubili svoja domovanja, v kontaktu. Nekateri se ne želijo odseliti iz območij, ki so ogrožena, zato postopki tečejo dalj časa, poleg tega pa ljudje ne želijo, da jim država gradi hiše, je pojasnil. "Ko smo jim dali priložnost, da sami izberejo med tem, da jim država zgradi hišo in tem, da sprejmejo odškodnino, ki jim je bila ponujena, so se od več kot 200 primerov za hišo odločili trije," je dejal Golob in poudaril, da so ljudje s ponujenimi odškodninami zelo zadovoljni, saj je bila vlada do njih "velikodušna".

Sorodna novica Kaj je Ursula von der Leyen napisala v pismu? Zakaj se je Golob uklonil?

Glede zdravstvene reforme je dejal, da jeta v polnem teku. "Približuje čas, ko boste morali tudi v državnem zboru potrditi ločitev javnega od zasebnega," je napovedal. Jelka Godec je sicer v okviru svojega vprašanja opozorila tudi na veliko gnečo, ki je v ponedeljek ob odprtju nove ambulante nastala v ZD-ju Slovenska Bistrica. Kot je poudaril Golob, je gre tem primeru za odgovornost vodstva zdravstvenega doma. "Vlada, tudi če bi hotela, ne more posegati ne v podelitev koncesij na primarnem nivoju, še manj v organizacijo dela v zdravstvenem domu Slovenska Bistrica," je poudaril Golob.

Glede dogajanja v zvezi z nesojenim kandidatom za evropskega komisarja Tomažem Veselom pa je Golob dejal, da je bil je bil po tem, ko je predsednica komisije vlado obvestila o tem, da kandidaturo zavrača, dovolj "kavalirski", da je raje, kot da bi se pustil razrešiti vladi, od kandidature odstopil sam. Kot je pojasnil, pisma predsednice Evropske komisije v DZ ni posredoval zato, ker je bilo prepisano s strani predsednice evropske komisije, s katero sta se dogovorila, da ga bo poslala sama, ko se bo za to odločila. "Tako pismo je bilo poslano na marsikateri naslov, marsikateremu kandidatu za komisarja, ne samo slovenskemu. Nekateri so se umaknili sami, nekateri so bili zamenjani s strani njihovih vlad, v Sloveniji se je Tomaž Vesel odločil in odstopil sam in to je dejstvo," je zaključil premier.

Golob: Za tiste espeje, ki stroške dejansko imajo, sprememb pri davku ne bo

Vprašanje poslanca NSi-ja Jožefa Horvata se je nanašalo na domnevno poslabšanje poslovnega okolja. "Obljubljali ste davčno reformo, pričakovali smo davčno reformo v polnem pomenu te besede," je dejal in izrazil prepričanje, da od obljub vlade davkoplačevalci ponovno nimajo "nič pozitivnega". "Normiranci so eden od redkih sistemov v Sloveniji, ki poenostavlja ureditev in spodbuja visoko kvalificirane male podjetnike, ta novela pa je že drugi napad vaše vlade na ta delujoč sistem," je dejal Horvat in opozoril, da predlog zakona slabša položaj približno 15 tisoč podjetnikov, ki bodo s tem, ko se bo zgornja meja letnih prihodkov za normirance s 100 tisoč evrov znižala na 60 tisoč evrov, izpadli iz sistema. Dejal je, da bi v teoriji sprememba lahko obseg pobranih davkov povečala za okoli 12 milijonov evrov. "Zakaj v teh časih poslabšujete poslovno okolje za tako majhno povečanje pobranega davka, ob tem, da je Slovenija dejansko je v prostem padu, kar zadeva konkurenčnosti," je premierja vprašal opozicijski poslanec.

Sorodna novica Kakšni so predlogi davčnih sprememb, ki nas čakajo v letu 2025?

Golob je v uvodu odgovora na poslansko vprašanje zavrnil navedbe o slabi gospodarski klimi. "V Sloveniji imamo gospodarsko rast, ki je bistveno višja od Nemčije ali Avstrije, v Sloveniji imamo brezposelnost, ki je nižja od obeh omenjenih držav, v Sloveniji imamo inflacijo, ki je nižja od obeh omenjenih držav in realna rast plač v zadnjem letu je bila več kot 4 odstotna," je dejal in ob tem spomnil še na rekordne dobičke. "Številke govorijo same zase," je dodal.

Glede t. i. normirancev je dejal, da se situacija s spremembami za tiste, ki imajo na leto do 60 tisoč evrov prihodkov, ne zaostruje. "60 tisoč letno pomeni 5 tisoč evrov na mesec - to niso navadni obrtniki, to niso navadni podjetniki, še najmanj mali podjetniki, ki bi se borili za preživetje," je dejal premier. Poudaril je, da se davki niso povečali, ampak je bila samo znižana meja, nad katero morajo podjetniki dokazovati svoje stroške. Ta sprememba bo po njegovih besedah doletela 6000 samostojnih podjetnikov, ki bodo izpadli iz sistema "normirancev". "Tisti, ki stroške dejansko imajo, bodo plačevali enako, tisti, ki jih nimajo, bodo pa pač morali temu ustrezno plačevati podobne davke, kot jih plačujemo vsi mi, ki smo zaposleni," je dejal Golob.

Iz vrst koalicije je vprašanje Golobu zastavila poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič, povezano je bilo s problematiko obratovanje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.