Premier je po srečanju s predstavniki delodajalcev na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) izrazil prepričanje, da je okvir za pomoč gospodarstvu zaradi visokih cen elektrike, plina in pare, ki sta ga v preteklih dneh potrdila vlada in DZ, največ, kar dovoljuje evropska zakonodaja oziroma trenutni krizno prilagojeni okvir za državne pomoči v EU-ju.

Ker pa predvsem iz vrst gospodarstva prihajajo opozorila, da nekatere članice – omenjalo se je Nemčijo in Nizozemsko – ukrepajo po svoje in posegajo po neki obliki cenovnih kapic za velike poslovne odjemalce, je Golob napovedal, da bo Slovenija svoj zakonodajni okvir prilagodila morebitnim ugodnejšim rešitvam drugih članic, če bodo te dobile zeleno luč Bruslja. Tako naj bi zagotovili, da slovensko gospodarstvo ne bo imelo slabših pogojev poslovanja glede na konkurenco. Ob tem je premier ocenil, da za zdaj takšnega sprožilca ni. Dejal je, da se je Slovenija pri pripravi zakonodajnih rešitev držala evropskega okvirja, ker ni želela s svojim ravnanjem prejudicirati ugodnejših nacionalnih rešitev drugod po EU-ju.

Golob zadovoljen, da so cene padle

Golob je sicer izrazil zadovoljstvo, da so v zadnjih dneh – tudi zaradi dogovora članic EU-ja o mehanizmu za omejitev borznih cen plina – borzne cene plina in tudi elektrike precej padle, s tem pa tudi ponudbe dobaviteljev za oskrbo slovenskih podjetij z električno energijo v letu 2023. Če je gospodarstvo še prejšnji teden opozarjalo, da nekatere ponudbe presegajo raven 500 evrov za megavatno uro, so zdaj po besedah predsednika vlade nekoliko pod 350 evri.

"To ne pomeni, da so nizke, saj razmere tega ne dovoljujejo, so pa v okvirjih pričakovanj in glede na pogoje vladne uredbe predvidljive za naslednje obdobje," je dejal premier.

Skupaj s subvencijami, ki jih predvideva zakon za pomoč gospodarstvu v energetski krizi, naj bi to velikim poslovnim odjemalcem v Sloveniji omogočilo povprečne cene na ravni približno 200 evrov, kar je že vzdržnejša raven. Vseeno pa Golob upa, da bo cena v prihodnjih dneh do konca leta še padla.

Vlada je namreč konec novembra sprejela uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce do konca tega leta, ki izračun zgornje cenovne meje veže na nemško borzo elektrike.

Obenem je začel danes veljati omenjeni zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki vključuje subvencioniranje visokih cen elektrike, plina in pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Uporabljati se bo začel 1. januarja in bo veljal celotno leto 2023.

Predsednik GZS-ja Tibor Šimonka je izrazil zadovoljstvo nad premierjevimi napovedmi in nad tem, da bo vlada na ravni EU-ja zagovarjala specifike slovenskega gospodarstva, ki je med najbolj industrializiranimi v EU-ju z visokim deležem predelovalne industrije in energetsko intenzivnih panog. Golob je gospodarstvu obljubil, da bo skušal Evropsko komisijo prepričati, da te specifike upošteva, je dejal Šimonka.

Prav tako so po Šimonkovih besedah govorili o dodatnih ukrepih za zagotavljanje likvidnosti podjetij, ko bodo ta februarja prihodnje leto začela dobivati bistveno višje račune za energijo od zdajšnjih. Te bi lahko izvedli bodisi prek SID banke bodisi kako drugače.

Danes so po pojasnilih predsednika GZS-ja nakazali nekaj rešitev, ki lahko peljejo v smer, da bo imelo slovensko gospodarstvo neke vrste zamejitev cen in da bo zakon o pomoči gospodarstvu lahko učinkovito deloval. Golobu se je zahvalil za hiter odziv po petkovem skupnem apelu delodajalskih združenj. Dialog z gospodarstvom se bo po napovedih predsednika vlade nadaljeval, na koncu pa Golob pričakuje jasen in razumljiv okvir z enostavno izvedljivimi rešitvami, ki bodo odpravile nemir v gospodarstvu ob prehodu v novo leto.