DZ bo po napovedih premierja Roberta Goloba o kandidatu za ministra odločal na februarski redni seji, ki se bo začela 20. februarja. Še pred tem kandidata Boštjana Poklukarja čaka predstavitev načrtov pred odborom DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Kandidat za ministra se mora namreč po poslovniku DZ-ja najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature predstaviti pristojnemu delovnemu telesu DZ-ja. To pomeni, da bi lahko zaslišanje Poklukarja sicer sledilo že v tem tednu, a se za zdaj kot najverjetnejši datum omenja prihodnji ponedeljek.

Ob zeleni luči DZ-ja pa bo tako magister za javno upravo Poklukar še pred koncem meseca na čelu resorja za notranje zadeve nasledil Tatjano Bobnar, ki je po zaostritvi odnosov s premierjem Golobom s te funkcije odstopila, vodenje resorja pa je za tem začasno prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Čeprav je vlada Marjana Šarca prav na Poklukarjev predlog v času njegovega ministrovanja med septembrom 2018 in marcem 2020 Bobnarjevo imenovala na čelo policije, pa se je ob njenem odstopu z ministrskega mesta Poklukar v javnih izjavah postavil na stran Goloba.

Tedaj se je zavzel tudi za depolitizacijo policije. "Ko danes pogledamo znotraj slovenske policije, vidimo, da so tam še vedno ljudje, ki so odločali o tem, da so s protestov odnašali bralce ustave, špricali z vodnim topom množico in zaplinjali Ljubljano. Tu bo treba narediti domačo nalogo in verjamem, da bo naslednja garnitura na ministrstvu za notranje zadeve to tudi naredila," je ob odstopu Bobnarjeve v pogovoru za TV SLO dejal Poklukar.

Poklukar je bil sicer član nekdanjega LMŠ-ja, od združitve te stranke z Gibanjem Svoboda pa član največje vladne stranke premierja Goloba.

Od junija lani vodi upravo za vojaško dediščino na obrambnem ministrstvu, na ministrstvu pa je sicer zaposlen od leta 1991. Kot pripadnik Slovenske vojske je opravljal različne naloge in dosegel čin višjega štabnega vodnika. Bil je odlikovan z bronasto medaljo generala Maistra in srebrno medaljo Slovenske vojske, kot udeleženec v vojni za Slovenijo pa s spominskim znakom Stražnice 1991.

V službi za protokol na obrambnem ministrstvu je nabiral izkušnje s področja protokola. Kot podčastnik za protokol je v službo prišel na predlog takratne ministrice za obrambo Ljubice Jelušič leta 2009 in v njej opravljal protokolarne naloge za ministre, vrhova ministrstva in Slovenske vojske do leta 2015.

Od leta 2015 je bil zaposlen v upravi za zaščito in reševanje, kjer je med drugim vodil regijski center za obveščanje Kranj. Kot predstavnik za odnose z javnostmi uprave za zaščito in reševanje za področje migracij je sicer dejavno sodeloval pri spopadanju z begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Soočanje z vprašanjem migracij pa je bilo tudi v središču njegovega prvega ministrskega mandata v času Šarčeve vlade.

Poklukarja so sicer že ob njegovem prvem mandatu povezovali s sedanjim državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu Damirjem Črnčecem, saj je bil ta Poklukarjev mentor pri magistrskem delu z naslovom Delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri obvladovanju migracij, ki ga je leta 2017 napisal na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju.

Poklukar se je rodil januarja 1971 na Jesenicah, danes pa živi na Bledu, kjer je na zadnjih lokalnih volitvah tudi kandidiral za občinskega svetnika na listi Svobode.

Nekateri nevladniki pisali Golobu

Ob tem pa je več nevladnih organizacij na premierja Goloba naslovilo pismo, v katerem so opozorile, da je ministrstvo za notranje zadeve ena ključnih institucij v državi za zagotavljanje varnosti prebivalcev in pregon kriminalitete ter varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin kakor tudi demokratičnih načel delovanja. Predsednika vlade pozivajo, da to upošteva pri izbiri novega ministra oziroma ministrice.

V pismu so v šestih točkah poudarili tudi ključna področja sodelovanja z notranjim ministrstvom, in sicer strategijo na področju migracij, prenovo zakonov o mednarodni zaščiti in tujcih, pripravo zakona o integraciji in zakona, ki bi uredil položaj otrok brez spremstva, ureditev položaja izbrisanih, prenovo zakona o javnih zbiranjih ter ukrepe na področju nasilja v družini in nasilja nad ženskami.

Spomnili so tudi, da imajo nekatere nevladne organizacije dolgoletne izkušnje sodelovanja z ministrstvom za notranje zadeve, njihovo temeljno pričakovanje pa ob tem ostajata odprtost in pripravljenost na konstruktiven in strokoven dialog. Ob tem je direktorica Pravnoinformacijskega centra Katarina Bervar Sternad za Dnevnik ocenila, da Poklukar, ki je stolček na čelu notranjega ministrstva enkrat že zasedal, sodi med ministre, ki so poslušali, a dialog ni dal rezultatov. Glede na dosedanje izkušnje in njihova pričakovanja menijo, da Poklukar ni primeren kandidat.

V kabinetu predsednika vlade ob tem pojasnjujejo, da so vse pobude državljanov dobrodošle, a da se nanje nikoli neposredno ne odzivajo, jih pa preučijo in upoštevajo pri oblikovanju politik.

Koga se je omenjalo med kandidati

V zadnjih tednih se je med kandidati sicer najpogosteje omenjalo prav Poklukarja, pa strokovnjaka za vprašanja varnosti Miroslava Žaberla in nekdanjega ministra za pravosodje v vladi Boruta Pahorja Aleša Zalarja.