Minister za visoko šolstvo in predsednik stranke Zares Gregor Golobič je napovedal skorajšnji odstop - s funkcije ministra se bo preselil v parlament. V Pogledih Slovenije je zatrdil, da bo odstopil še pred referendumom, v pogovoru s Slavkom Bobovnikom v oddaji Odmevi pa je še jasneje pojasnil svojo odločitev.

_________________________

Kdaj odhajate?
Bil sem zelo jasen in sem povedal, da ne želim čakati izida referendumov. Po drugi strani upoštevaje naš predlog, ki ni bil sprejet, in upoštevaje tako pobudo predsednika republike in tudi željo predsednika vlade, da v tem času ne išče novih ministrov do referenduma, bom to upošteval in to sem svetoval tudi svojim kolegicam v vladi. Sam bom predsedniku vlade podal odstop že prej, on bo z njim ravnal na način, ki mu ustreza z vidika vodenja kampanje. Ne gre pa zato, da bi jaz odstopal izključno zaradi tega, ker je bila dana pobuda, in ni bilo zelo verjetno, da bo sprejeta, ampak je vrsta razlogov. Več kot pol leta opozarjamo na stvari, ki se ne dogajajo.

Vprašanje je bilo, kdaj, rekli ste po referendumu, tako bo verjetno ravnal predsednik vlade? Je normalno, da predsednik vlade izve, da mu odstopa minister, iz medijev?
On je slišal mene zelo jasno že v torek. Jaz sem povedal, da dajem to pobudo. Ne zato, da bo imela stranka kakršno koli računico, ne da bi imel jaz kakšno računico. Mimogrede, predsednik Türk je danes v svoji izjavi to mojo pobudo, pobudo stranke Zares, označil kot smiselno. Ne želimo obremenjevati te kampanje za pokojninsko reformo s tem in se bomo polno posvetili temu, da bo pokojninski zakon sprejet. Vendar če ta pobuda ne bo sprejeta, potem bosta v nadaljevanju vsak posameznik in vsaka stranka presojala, kaj lahko največ naredi, da prispeva k temu, da bo ta referendum razbremenjen politike.

Predlagatelj te pobude je bil nekoliko užaljen in zato najavil svoj odstop?
Ne, ni bil užaljen. Jaz sem pričakoval bolj to odločitev kot drugo. Imel sem čast z dr. Drnovškom sodelovati, ki je takšne pobude razumel v državniški dimenziji. Žal danes te zavesti v slovenski politiki manjka. Mi ne dobimo nič s to pobudo, s to pobudo bi se umaknili.

Ali vi res mislite, da lahko vlada, ki pred očmi volivcev propada, dobi tako pomemben referendum, kot je referendum o pokojninski reformi?
Vlada razpada že od decembra, ko ena izmed koalicijskih strank ni podprla ne proračuna, ne pokojninske reforme, ne intervencijskega zakona.

Zakaj se vlada ne poslovi, če razpada?
Mi smo tokrat predsednika vlade opozoril na situacijo, ki jo imamo danes, da naj takrat ukrepa. Temu ni prisluhnil, to je njegova pristojnost, to je njegova pravica. Naša pobuda ni bila, da vlada razpade, ampak da se kontrolirano, urejeno umaknemo trije predsedniki koalicijskih strank, kar bi bilo odvisno predvsem od predsednika Pahorja, da stranka SD predlaga novega mandatarja, bodisi iz svojih vrst ali nekoga, ki bi ga javnost sprejemala kot kompetentnega strokovnjaka. In da ta način pokažemo, da nam gre za reformo, ne pa za preživetje neke stranke.

Vsi se zavzemamo za referendum, zato da zakon potrdimo na referendumu. Po drugi strani, ko ste vsi štirje stopili skupaj, ko je šlo za referendum o malem delu, je bilo 20 proti 80, zdaj najmanj eden manjka. Bo zdaj izid 10 proti 90?
Jaz ne bom manjkal na nobenem posnetku, kjer se bo govorilo v prid pokojninski reformi, menim pa, da bi vsi skupaj prispevali k temu, da bi državljani razumeli, da ne gre za to, da bi vlada dobila točke, da ne bodo razumeli, da ta vlada želi preživeti, da gre za koalicijo. Gre za generacije upokojencev, aktivnih za gospodarstvo pri tem vprašanju, prihodnost te države. Gre pa za različne poglede, mi smo položili sebe v celoti, vse, kar lahko naredimo s to pobudo, na pladenj in bomo potegnili vse konsekvence. Drugi so imeli žal pred očmi bolj strankarske interese, tudi to je v politiki legitimno in celo najbolj pogosto, nam dvoličnosti ni mogoče očitati.

Vse ste položili na pladenj v času velike gospodarske krize in v času ene najpomembnejših reform te vlade, pokojninske reforme. Ta vlada te pokojninske reforme ne more dobiti brez DeSUS-a in brez vas, ki počasi odhajate.
Ta vlada ne more dobiti te reforme na noben način. To reformo lahko dobijo državljani in državljanke.

Potem rečete nasvidenje danes in začenja se neka druga zgodba?
Ne, mi smo predlagali, kako naj se ta zgodba začne, da bodo ljudje razumeli, da odločajo sami o sebi, ne o vladi.

Trije predsedniki vlade naj odidejo iz vlade in ta vlada naj potem dobi referendum o pokojninski zakonodaji?
Ne, tega referenduma ne more dobiti nobena vlada. Tukaj je pomembno, da ljudje razumejo, da ne gre za vlado, da ne gre za politiko, da gre za ključno vprašanje, ali bo Slovenija v prihodnosti v položaju ne najbolj razvitih - to so floskule, ki mislim, da jih je treba prenehati govoriti - ampak v klubu držav, ki so stabilne, kjer upokojenci dobijo pokojnine, kjer ljudje imajo možnost dobiti novo zaposlitev, v kateri se vlaga v razvoj. To je vprašanje in na to opozarjamo že pol leta in prišli smo do tega roba, ko moramo z dejanji opozoriti, da tako ne gre več naprej. Žal sami - če bi bili skupaj, bi več ljudi razumelo in bi bil referendum uspešnejši.

Ampak, zakaj ne rečete: imamo skupen cilj, vidimo preveč različnih poti do tega cilja, ne moremo se dogovoriti, katera je prava, odidimo, pustimo nekomu drugemu, da sestavi neko drugo skupino za dosego tega cilja.
Mi bomo to storili.

Prepozno.
Tudi takrat bi nam očitali dvoličnost ali kaj drugega. Mi smo naredili v trenutku, ko se nam zdi, da res ni nobene druge izbire. Mi v tej vladi nismo špekulirali z ničemer, veliko smo prispevali k temu, da bi naredila pomembne premike, marsikje jih je. Jaz sem ponosen na to, kar smo naredili, tudi sam, kar sem naredil v svojem resorju. Prihodnost bo pokazala, ali je bilo to vredno ali ne. Nobene računice, nobene koristi ni bilo iz tega. Zavračam te očitke.

Takšna vlada, v kateri je toliko različnih mnenj, s katerimi ste se na začetku mandata celo pohvalili: upamo si imeti različna mnenja, ne more operativno delati.
Mi že od konca lanskega leta opozarjamo, edini v Sloveniji, da smo v popolni blokadi. Mi smo januarja objavili dokument za odpravo blokad, opozorili smo na težave, ki jih ima politika pri sprejemanju odločitev, na sistemske težave. Tudi predsednik republike je rekel, da spremenimo ustavo, da bo lahko on interveniral v takšno blokado.

Ampak zakaj niste rekli, da gre stranka iz koalicije, in zgodba bi se hitreje razpletla?
Kaj bi se razpletlo, če te nihče ne sliši: pridite ven, hvala bogu, bi rekli. Mi smo opozarjali znotraj vlade, si prizadevali v neštetih poskusih, da vendarle razumemo, da je treba breme te krize pravično razporediti na vse. Ta vlada pri tem ni naredila dovolj, nima dovolj fokusa, ne zna predstaviti težav, v katerih je Slovenija, ne ta vlada, in menim, da je zadnja pobuda največ, kar lahko naredimo.

Takšna koalicija res ne potrebuje opozicije, ima s sabo preveč dela.
Tukaj sploh ni vprašanje koalicije. Vprašanje je, ali ta država sploh potrebuje politiko, ali potrebuje parlament, to so vprašanja, ki se pojavljajo. Ampak alternative, kot veste dobro, ni na vidiku. In v tem smislu nas vse lahko skrbi in mislim, da smo začeli to akcijo, ki je radikalna in ki nima nobene računice, nobene koristi mi zaradi tega nimamo. Mi smo na neki način poudarili velik problem, ki ga imajo slovenska politika in slovenska javnost, družba.

Vi ste ravnali kot politik, pod ciljem ste imeli tudi preživetje vaše stranke.
Zaradi tega, ker bomo šli iz vlade? Vse stranke želijo iz vlade.

Spomnimo se ene izmed opozicijskih strank, ki je vedno odhajala iz vlade?
Pa se to ni nikoli obrestovalo. To je težka dilema in zagotavljam, da koristi od tega stranka ne bo imela.

Zdi se, da si vaša mnenja z prvakom opozicije nikoli niso bila tako blizu, kot so si v tem trenutku? Kaj nas čaka v jeseni, velika koalicija brez stranke Zares?
Verjemite ali ne, zadnja stvar, ki jo imam pred očmi v razmerah, v katerih je Slovenija, je, kaj bo s to ali ono stranko, s to mojo, ki sem jo soustanovil, ali katero drugo. Če mislite, da je to problem, s katerim se mora danes ukvarjati politik, potem je vse izgubljeno. Z gospodom Janšo sva si bila mnogokrat blizu v posameznih vprašanjih, veliko večkrat tudi narazen. Tu podpiram idejo o predčasnih volitvah, ker se je pridružil naši ideji, da spremenimo ustavo, da bosta lahko predsednik vlade, predsednik države intervernirala v zablokirano situacijo. In te odločitve o predčasnih volitvah ne prepuščamo posameznim poslancem, saj je to edini garant, da bo do predčasnih volitev prišlo.