Koalicija si je v okviru koalicijskega sporazuma v delu, ki se tiče visokega šolstva in znanosti, zastavila štiri tematske cilje. Med drugim obljublja, da si bo vlada prizadevala ustvariti pogoje za odličnost visokošolskega izobraževanja in znanstvene dejavnosti, skušala zagotoviti njihovo avtonomnost, dvigniti potencial izobrazbene ravni prebivalstva in povezati znanje, informacijsko-komunikacijske tehnologije ter finančne spodbude.

MMC je o tem, kaj pričakujejo od novega ministra in vlade, povprašal univerze, študentsko organizacijo in Inštitut Jožef Štefan (IJS).

Lenarčič (IJS): Golobič naj najprej pogasi požare
Vse zainteresirane javnosti so mnenja, da se bo moral novi minister najprej lotiti številnih nerešenih zadev. Direktor IJS-ja Jadran Lenarčič je dejal, da bo moral minister »najprej pogasiti nekaj požarov, kot je, vzemimo, kritično nizka cena raziskovalne ure, potem pa pripraviti vizijo, v kateri bo znanost, raziskave in tehnologije umestil v razvoj države, in pomakniti to področje v središče pozornosti vlade in javnosti.«

Lenarčič meni, da se pomembna vprašanja slovenske znanosti nanašajo na povezovanje z gospodarstvom in z univerzitetnim izobraževanjem ter na zastarelo zakonodajo na visokošolskem in na raziskovalnem področju. Meni, da ključno vprašanje ni samo to, kakšen je obseg financiranja, temveč tudi, kako financiranje usmeriti v velike nacionalne razvojne projekte, ki bodo razpeti od bazičnih raziskav do tehnološkega razvoja.

Področje raziskav in znanosti je v vsem času po osamosvojitvi bolj na robu kot v središču, meni Lenarčič. »Zdi se mi, da je bila težava pri zadnji vladi ta, da je bilo resorno ministrstvo (ali pa minister) v ozadju in da zato ni bilo večjega preskoka, čeprav sem ga pričakoval in sem tudi osebno ponujal nekatere rešitve.«, je povedal za MMC.

Bohinc (UP): Nekatere zadeve kar kričijo po rešitvi
Tudi Rado Bohinc, rektor Primorske univerze, opozarja, da Golobiča na ministrstvu že čaka veliko dopisov s strani univerz in rektorske konference ter neizpeljanih postopkov oziroma tekočih vprašanj, »ki kar kričijo po rešitvi«, saj dozdajšnja ministrica na njih ni odgovarjala. Med odprtimi vprašanji je po njegovem mnenju kar nekaj finančnih, zaradi katerih nastaja gospodarska škoda, zato je treba ukrepati takoj. Nujna je tudi novelacija zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, meni Bohinc.

UL: Pričakujemo dialog
Na ljubljanski univerzi se strinjajo, da je odprtih in pomanjkljivo rešenih vprašanj mnogo, vendar pa bo minister bo tisti, ki si bo oblikoval prednostni seznam. Pričakujemo, da bo deloval v dialogu z visokošolskimi in raziskovalnimi partnerji.

ŠOS v pričakovanju sestanka
Predsednik ŠOS-a Daniel Bandelj meni, da se mora minister Golobič najprej čimprej sestati z vsemi partnerji v visokošolskem prostoru in skupaj pripraviti izhodišča za nadaljnje delo. Pričakuje, da bo področje visokega šolstva urejal celovito, z jasno strategijo in cilji ter s konsenzom.

Težavna implementacija bolonjskega procesa
Za univerze in ŠOS je posebnega pomena t. i. bolonjski proces, saj nihče izmed njih ni zadovoljen z njegovo implementacijo.

Rado Bohinc (UP) meni, da so vidnejši učinki bolonjske reforme umanjkali, ker so izostala dodatna vlaganja v visoko šolstvo, ki jih bolonjski pristop v visokošolskem procesu zahteva. Vse štiri univerze bodo zato organizirale rektorsko konferenco na to temo, Bohinc pa še posebej izpostavlja problematiko doktorskega študija v okviru bolonjske reforme.

Na Univerzi Ljubljana menijo, da bo realizacija bolonjskih ciljev (krajši študij in lažja zaposljivost) težja tudi zaradi zakona, ki izenačuje drugo bolonjsko stopnjo s starim diplomskih nazivom. UL meni, da je bolonjski proces do zdaj bil predvsem proces prenove programov na papirju, zato je treba počakati, ali bodo rezultati takšni, kot pričakujejo.

Tudi Daniel Bandelj (ŠOS) meni, da je težava bolonjskega procesa predvsem težava njegove implementacije, »saj se veliko študentov, ki študira po bolonjskem sistemu, sooča s problemi, ki izhajajo iz neustrezne prilagoditve študijskih programov.« Na fakultetah se ne preverja dejanske študijske obremenitve z ECTS-jem, ali pa se jo preverja napačno, je dejal Bandelj.

Težave pri komunikaciji z ministrstvom
Tako univerzi kot ŠOS niso zadovoljni s komunikacijo z ministrstvom v prejšnjem mandatu. V novem mandatu tako pričakujejo več sodelovanja in posluha. »Velikokrat nismo bili upoštevani kot enakopraven partner, kar je v končni fazi pripeljalo do težav, s katerimi se danes soočajo študenti (primera: spremembe štipendijske zakonodaje in sprememba zakonodaje na področju zdravstvenega zavarovanja).« je med drugim dejal Bandelj (ŠOS).

Odgovorov Univerze Nova Gorica in Univerze Maribor še nismo prejeli.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si