Predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani Igor Grdina je imel v državnem zboru javno predavanje v okviru projekta Znanje žanje, ki ga pripravljata DZ in ministrstvo za visoko šolstvo na čelu z Gregorjem Golobičem.

"Vsi imamo bridke izkušnje s šolsko zgodovino"
Predstavil je svojo teorijo, da se je slovenski narod vzpostavil že sredi 16. stoletja, saj Trubar v svojih delih ne govori o "slovenski deželi" v ednini, ne o deželah. To je v nasprotju z trenutno prevladujočim prepričanjem, da se Slovenci kot nacija vzpostavimo šele sredi 19. stoletja. Po prepričanju Grdine se o tem premalo ve tudi zaradi Agencije za raziskovalno dejavnost in nekaterih njenih anonimnih ocenjevalcev, ki s svojim delovanjem "žalijo" znanstveni napredek.

Da se o tem malo ve, je po Grdinovem prepričanju kriva tudi šolska zgodovina - v naših državnih učbenikih imamo rekordno malo lastne zgodovine. V Evropi je imajo od 35 do kar 50 odstotkov, pri nas pa delež pada pod četrino, je dejal.

"Zgodovina je nenehen pogovor o njej sami"
Zgodovino je predstavil kot preliminaristično vedo, saj lahko vsako spoznanje kateri koli trenutek zamenja povsem drugačno spoznanje spričo odkritja novega vira. "Zgodovina je nenehen pogovor o njej sami," je dejal. Prava zgodovina kot preučevanje družbenega prostora, v katerem se krešejo mnogoteri dejavniki - in ne suha relacija en vzrok, ena posledica - se lahko izvaja šele po zamenjavi od dveh do treh generacij, je pojasnil poslancem.

Na vprašanje ministra za Slovence v zamejstvu Boštjana Žekša, ali potemtakem včerajšnji dan še ni zgodovina, je pojasnil z dodatnimi primeri. 2. rusko revolucijo leta 1917 so še do 60 let zatem predstavljali kot enega najusodnejših dogodkov, pa vendar se danes s širše perspektive kaže povsem drugačna slika, je dejal. Zgodovino včerajšnjega dne se sicer lahko preučuje po znanstveni metodologiji, bo pa slika nepopolna, je nadaljeval.

Zgledujmo se po železnem kanclerju
Kot dober zgled je postavil t. i. železnega kanclerja Otta von Bismarcka, ki mu je uspelo postaviti izjemno učinkovito in močno državo "sredi turbulentne Evrope" na enem samem temeljnem načelu: "Vedno sem stremel za tem, da bi se naučil kaj novega. Če sem prišel do položaja, da sem moral zaradi spoznanja popraviti svoje poprejšnje mnenje, sem ga popravil in bil na to ponosen."