Na pobudo obrambnega ministra Romana Jakiča so se zjutraj sestali vrhovi organizacij, ki skrbijo za reševanje in ukrepanje ob posledicah vremenskih razmer. "Stanje ni najbolj rožnato," je komentiral po sestanku.

Na tleh je okoli 500 ton železja, povezanega z električnimi daljnovodi, kar pomeni, da je to izjemno težko hitro sanirati in da utegnejo deli prebivalstva nekoliko dlje ostati brez oskrbe z električno energijo. Trenutno je okoli četrtina slovenskih gospodinjstev brez napetosti, je pojasnjeval na tiskovni konferenci.

Pomoč iz tujine (iz Češke, Avstrije in Nemčije), za katero je zaprosila vlada, že prihaja. Odzvali so se tudi na Bavarskem in na Poljskem. Tako so praktično čez noč prispeli prvi agregati in na sestanku so se dogovorili, kako jih prednostno razdeliti. Prvi štirje bi že morali biti v Postojni.

Skupno jih bodo 15 poslali na območje Maribora, 11 na obalno-kraško območje, 11 na Celjsko, na območje Kranja pa tri. Agregati bodo poskrbeli za najnujnejše zagotavljanje električne energije.

Prednost imajo tisti, ki so najdlje brez elektrike, in tista območja, kjer je elektrika nujna za zagotavljanje oskrbe z vodo, je pojasnil minister.

Potrebe po agregatih so izredno velike
Uprava za zaščito in reševanje bi glede na obseg poškodovanega električnega omrežja za pomoč na terenu potrebovala še 126 velikih agregatov ter več kot 300 malih. V nedeljo so druge države zaprosili za 100 agregatov, a toliko agregatov nikakor ne bodo dobili, je v Odmevih povedal poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.

Bratuškova navdušena nad pomočjo
Premierka Alenka Bratušek si je na poti v Koper v Logatcu ogledala 27 agregatov, ki so jih s 125 prostovoljnimi gasilci poslali iz Avstrije. "Večji agregat prihaja iz Nemčije, eden iz Češke, z Italijo pa se pogovarjamo o dostavi dveh velikih agregatov," je naštela premierka.

Bratuškova je še povedala, da glede na obseg škode in informacije, ki jih dobivajo od pristojnih v elektrogospodarskih podjetjih, bo sanacija dolgotrajna, in dodala, da "zato nam še toliko več pomeni pomoč, ki jo dobivamo".

Avstrijske agregate si je ogledal tudi minister za infrasturkturo in prostor Samo Omerzel, ki si je nato na Primorskem in Notranjskem ogledal še stanje na železniški infrastrukturi, električnem omrežju in cestah.

Šestan: S složno silo bomo zmogli
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan se je ministru zahvalil, ker je problematiko dvignil na raven vlade. Nato se je obrnil na lokalno samoupravo: občine je pozval, naj bodo bolj odzivne in naj prijavijo potrebe po pomoči, da bo reševanje učinkovitejše in bolje organizirano.

Težke razmere so se včeraj razširile na celotno Slovenijo in naenkrat je zelo veliko območij, ki potrebujejo pomoč. "S složno silo in delom bomo problem oskrbe zmogli. Za oskrbo z elektriko pa bomo zaupali kolegom z elektrogospodarstva. To so nadčloveški napori," je izjavil.

Civilna zaščita je že prejela prošnjo za formiranje ekip za vzpostavitev prevoznosti železniške infrastrukture od Kopra do Ljubljane. Del proge je v katastrofalnem stanju in na njem promet z električnimi lokomotivami še nekaj časa ne bo mogoč. Bodo pa skušali območje usposobiti vsaj za promet z dizelskimi lokomotivami. Od tega koridorja je za velik del Slovenije odvisna tudi oskrba z naftnimi derivati.

Vojska ponuja helikopter in prevoz
Predstavnik generalštaba Slovenske vojske je zagotovil, da oborožene sile za zaščito, reševanje in oskrbo ponujajo veliko zmogljivosti: od helikopterja, osebja in obsežnih transportnih zmogljivosti. V vojski že nekaj dni analizirajo potrebe lokalnih skupnosti in pričakujejo, da bo kmalu vzpostavljen celovit načrt reševanja.

Gasilci: Po pomoč na 112
Predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša je navedel, da je na terenu že skoraj 10.000 prostovoljnih gasilcev, ki delajo vse, kar je v njihovi moči. Državljane je pozval, naj potrebo po nujni pomoči sporočijo na številko 112. Če se pomoč ne organizira na enem, centraliziranem mestu, se lahko zgodijo "neljube stvari". Če ljudje nimajo profesionalne opreme in niso ustrezno fizično in psihično pripravljeni, naj ne odstranjujejo podrtega drevja, je še pozval.

Židan: Največja katastrofa v Slovenskih gozdovih
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan se je odpravil na ogled terena pri Verdu na Vrhniki in ocenil je, da gre za največjo katastrofo v slovenskih gozdovih. Večleten sanacijski program pa naj bi bil narejen v treh mesecih.

Židan je še poudaril, da bo država denar za sanacijo zbrala, da gre za velike zneske in da bomo zaprosili tudi za mednarodno pomoč.

Prioritetno pa bodo sanacijo začeli na prometnicah, kjer istočasno poteka dobava električne energije. "Tudi naši gozdarji v tem trenutku ne bodo šli v gozd, saj je smrtno nevarno," je poudaril minister za okolje in kmetijstvo.

Za lesno industrijo pa lahko velike količine podrtega lesa pomenijo okno priložnosti. "Na razpolago bodo velike količine lesa, ker bodo viški, bo to vplivalo tudi na padec cen lesa. Upam, da bo to priložnost slovenska lesna industrija tudi izkoristila," je še razmišljal minister Židan.

4 milijoni kubičnih metrov padlega lesa
Direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem je povedal, da je drevje poškodovano na površini pol milijona hektarjev gozdov, kar predstavlja dobrih 40 odstotkov slovenskih gozdov. Padlega lesa je po njegovih besedah kar za 4 milijone kubičnih metrov, kar je enakovredno letnemu poseku. Škoda pa, ker je zaradi trenutnih razmer ne morejo oceniti, še ni dokončna.

"Sanacija gozdov bo trajala več let," je povedal Oražen in dodal, da bo zdaj najprej očistili prometnice, da omogočijo dostopnost do odrezanih krajev. Opozoril je še na nevarnost padanja vej in krošenj tudi po tem, ko se bo led stopil. Sprehajalci v gozdovih naj bodo zato previdni, stanje pa naj bi se normaliziralo šele spomladi.

Poškodovana je tudi več kot polovica gozdnih cest. Zaradi polomljenega drevja je neprevoznih najmanj 6.330 kilometrov teh cest, kar je 53 odstotkov vseh gozdnih cest v Sloveniji.

Poškodovano drevje iglavcev bo treba posekati in odpeljati iz gozda najpozneje do konca aprila zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov. Sanacija poškodovanega drevja listavcev bo lahko potekala dalj časa.

Aljoša Masten, G. C.

Posnetek o stanju v Postojni, ki ga je objavil uporabnik portala YouTube Matej Kavčič:

Čiščenje snega na nekdanjem mejnem prehodu Predel. Foto: Prostovoljno gasilsko društvo Log pod Mangartom