Kje tičijo ključni poudarki tokratnega kroga volitev - pa tudi, ali še vztrajata pri ugotovitvah predvolilne analize - smo povprašali dva politična analitika. Prvi je sociolog na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ) Matevž Tomšič, drugi pa filozof na ljubljanski Filozofski fakulteti Igor Pribac.
Šiško (deloma) presenetil
Največje presenečenje teh volitev je zanj Andrej Šiško. Kandidat brez široke organizacijske podpore, kakršno ponujajo stranke; ki sploh ni bil vabljen na številne predvolilne dogodke, pa mu je vseeno uspelo zbrati kar dva odstotka glasov. Pribac ga vidi kot glasnika neke jezne množice, ki deluje protisistemsko in na katero moramo očitno v prihodnosti računati. V isti koš je porinil koprskega župana Borisa Popoviča, z naslednjo argumentacijo: "Oba bi vse spremenila, na novo postavila stvari, vse bi pometla, na splošno ponujata radikalne odgovore."
Šiškov vzpon pa je le deloma pritegnil pozornost Tomšiča. Res je prehitel marsikoga, a obenem je dobil le dva odstotka, je poudaril. Spomnil je na Zmaga Jelinčiča, ki je prav tako z neko "antiesteblišment" linijo na volitvah leta 2007 dobil kar 20 odstotkov. Sicer pa drži, da pojav Šiška kaže na pojav nekih protestnih, protististemskih glasov.

SMC največji poraženec
Bolj je bilo za oba fascinantno dejstvo, da je Šiško prehitel tudi kandidatko največje parlamentarne stranke, SMC-jevo Majo Makovec Brenčič. Ta je po Pribčevem mnenju največja poraženka volitev, z njo pa tudi stranka. Potrdilo se je, da je SMC le še lupina nekoč zmagovitega akterja in da se bo to pokazalo tudi na naslednjih volitvah v DZ, čeprav ne v enaki meri, saj gre le za drugo vrsto volitev. Pribac je še poudaril, da je Makovec Brenčičeva prejela najnižjo strankarsko podporo, v smislu, da se med kampanjo z njo bolj ali manj niso pojavljali drugi težkokategorniki, ostala je "sama samcata".
"V največji vladni stranki se morajo malce povprašati, kaj je pripeljalo do tega, ker izid je zanjo res precejšnja blamaža," je komentiral Tomšič. Neuspeh kandidatke je namreč po njegovi oceni povezan tudi z delom vlade; ne nazadnje je Makovec Brenčičeva ministrica, in odmev neuspeha bo čutiti tudi na prihodnjih državnozborskih volitvah.

Pahorju zmaga ni popolnoma zagotovljena
Očiten zmagovalec prvega kroga je aktualni predsednik Borut Pahor, vendar pa mu zmaga v drugem krogu ni zagotovljena. Še največja nevarnost zanj je pojav t. i. protijanševske koalicije, je ocenil filozof. Vztraja namreč pri oceni, da je Pahor niti ne tako prikrit kandidat SDS-a in da obstaja politično zavezništvo med SDS-om in Pahorjem. Predsednik SDS-a Janez Janša je sicer v nedeljo dejal, da med Pahorjem in Marjanom Šarcem ni neke bistvene razlike, da volivci praktično nimajo izbire in da bo za drugi krog škoda denarja. To ne pomeni, da SDS ne navija za Pahorja, je zatrdil Pribac. A stranka bo podporo uradno izrazila le v primeru, da bo Pahorju šlo za nohte, sicer pa je jasno, da bo vsaj del volivcev SDS-a izbral aktualnega predsednika.
Prav to pa je tisto, kar ga utegne pokopati. "Če bi se glas o tem zavezništvu razširil tudi v širši javnosti, bi to za Pahorja pomenilo tudi veliko težavo, saj bi se lahko angažirala slovita neformalna protijanševska koalicija tistih levih in zmernih volivcev, ki mislijo, da je Janša vselej slaba izbira," je povedal Pribac.

Vpliv SDS-a je bilo po njegovih besedah relativno enostavno zaznati v zadnjem predvolilnem tednu, ko so se zgodile tri intervencije: pisanji nekdanjega predsednika države Milana Kučana in tudi Janše, pa še sporočilo skupine levih intelektualcev; vse do Pahorja negativno nastrojene. Pri tem se podpora Šarcu ni bistveno spremenila, je poudaril Pribac, je pa nekaj pomembnih odstotkov odškrnila Pahorju, obenem pa se je delež Tomčeve opazno dvignil. To pomeni, da je bila ključna Janševa intervencija, ki je strnila strankarske vrste okoli uradne kandidatke, obenem pa Pahorju onemogočila zmago v prvem krogu.

Pribčeva oktobrska teza, da utegne SD-jeva podpora Pahorju stranki škodovati, se ni izkazala za resnično, saj so se Socialni demokrati celo dvignili na vrh, vsaj sodeč po aktualni raziskavi Vox populi. A Pribac vztraja, da bo učinek vseeno negativen, in to dolgoročno. "SD-ju v tem hipu dobro kaže, ampak v drugem krogu bo podpora SD-ja in SDS-a istemu kandidatu pravzaprav težava za vse tri vpletene, za vsakega posebej in vse tri skupaj," je povedal tokrat. Volivci obeh strank namreč ne prenašajo preveč dobro bližine drug drugega, poleg tega pa se glas o tem sodelovanju po javnosti vse bolj širi - in vedno znova privre spomin na zavezništvo okoli projekta Teš 6. To bo ena izmed daljnoročnih posledic predsedniških volitev, je napovedal analitik.
Tomšič: Gre za teorijo zarote
Sociolog se s tezo, da je Pahor "prikriti Janšev kandidat", ne strinja. "To po mojem mnenju ne drži. To je bil bolj poskus, da se Pahorju odvzame del glasov. Pahor izhaja z levega pola, je morda na njegovem bolj zmernem delu. Ampak reči, da je prikriti Janšev kandidat ... to je malo, kako bi rekel, teorija zarote. Vsekakor pa del levih volivcev in mnenjskih voditeljev nanj tako gleda."
Potrdil je svojo oktobrsko oceno, da se je Pahor pač zameril bolj radikalni levici, in mnenje sta pismi levičarskih intelektualcev in Kučana le še bolj utemeljili. To sicer ni nekaj novega, ne nazadnje so ga že v časa, ko je še bil predsednik SD-ja, pogosto kritizirali, da je premehek, preveč kooperativen z drugim političnim polom.

Prav v tem odnosu je vzniknil uspeh Šarca, je pojasnil Tomšič. "Pri delu levih volivcev je izpadel kot tisti pravi levi kandidat, kot predstavnik tiste bolj trde levice. Ne nazadnje vemo, da se zelo rad kaže na partizanskih prireditvah in ima tam govore."
Kristalizirajo se razmerja na desnici
"Vsekakor je bil zelo poživljajoč vidik tokratnih volitev boj treh dam za naslov prve dame slovenske desnice, in če se izrazim nekoliko polično nekorektno, za naziv prve in druge spremljevalke," je razmerja med SDS-om, NSi-jem ter Glasom za otroke in družine komentiral Pribac. Na prvem mestu je končala Romana Tomc s skoraj dvakrat več glasovi od Ljudmile Novak, medtem ko Angelca Likovič, sicer medijsko prepoznaven obraz, ni prejela omembe vrednega deleža. A ta troboj sploh ni posebej pomemben, je ocenil Pribac, saj se je v širši sliki pokazalo, da je desnica pravzaprav poraženka kot celota. Vse tri skupaj so dobile dobro petino glasov, kar pomeni, da niso zmogle preseči razmejitve in privabiti glasov z levice. To je sicer uspelo tako Pahorju kot Šarcu, je poudaril Pribac.
"Če seštejemo odstotke, ki so jih kandidatke nabrale, desni pol z izidom res ne more biti zadovoljen. Izid okoli 20 odstotkov odraža neko krizo na tem političnem polu. Vse te stranke, od starih do novih, se bodo morale zelo zamisliti in v načinu delovanja nekaj zelo spremeniti, če si želijo dobrega izida na prihodnjih parlamentarnih volitvah," je k temu dodal Tomšič.

Tako je desnica še vedno daleč od kandidatke, ki bi lahko dosegel uspeh Barbare Brezigar iz prejšnjega desetletja. Brezigarjevi je uspelo privabiti tudi glasove z levice, pravzaprav skoraj polovice volilnega telesa. Pribac je sicer ocenil, da sta bili tako Novakova kot Tomčeva dobri, da sta se izkazali. "Romana Tomc je celo nakazovala neko možnost, potencial rezultatsko postati nova Barbara Brezigar, a se je kampanja zanjo začela prepozno," je izjavil.

Fenomen Šarca
Pribac je poudaril še tretjega zmagovalca tokratnega kroga: poleg Pahorja in Šiška je to tudi Šarec. Ta je "v resnici nov obraz, ki se je meteorsko povzpel z lokalne na nacionalno raven", in to brez neke izrazite strankarske podpore, infrastrukture. Pribac možnosti za njegovo zmago v drugem krogu še ni odpisal. Vlogo jezička na tehnici utegne odigrati stranka SMC. Njen predsednik Miro Cerar je namreč v preteklosti kritiziral Pahorjevo predsedovanje, s tega vidika v drugem krogu praktično nima druge izbire kot vzdrževati to stališče, sicer se bo izkazal kot nekdo, ki se po vetru obrača. "Stranka SMC ne more ostati nevtralna," je zatrdil filozof.

Tudi če Šarcu v drugem krogu ne uspe - in tako kažejo vse dozdajšnje analize - pa mu ostaja nacionalna raven. "Njegovo javno nastopanje je iz tedna v teden boljše in ni še rekel zadnje besede. Šarec bo z gotovostjo novo ime na slovenskem političnem odru, ki si je do zdaj zastavil resno hipoteko pred političnimi volitvami. [...] Stranka, ki bo nosila njegov žig, bo imela vse možnosti priti v parlament."
V prid mu gre tudi trenutno stanje na levici, in sicer iskanje nekega novega vlečnega konja. Sicer se zdi, da je to trenutno SD, a ta stranka je ranljiva zaradi položaja v vladi in bo težko kos pričakovanjem volivcev. Šarec pa glede na dozdajšnje izide sega tako na levo kot na desno stran, je neobremenjen s preteklostjo, župansko učinkovit in po mnenju Pribca kot predstavnik "nekega človeka iz province" nosi tudi protiljubljanski, protisistemski element.
Tomšič: Fenomen novih obrazov ostaja
"Meni fenomen Šarca kaže, da se ta fenomen novih obrazov še ni izpel," je komentiral Tomšič. "Ima neki mobilizacijski potencial, ne nazadnje je uspel dobro igrati tudi na to 'antiesteblišment' karto." A za sklepanje o njegovem potencialu za državnozborske volitve je izid tokratnih predsedniških premalo. Tam bodo politični akterji za razliko bistveno več vložili, "tam so stave precej višje". "Ne rečem pa, da izid ne bo okrepil njegovih ambicij, da se tudi tam angažira."

Državljansko kulturo v šole
Pribac je bil kritičen do vsesplošnega čudenja nad nizko volilno udeležbo. To ni nič novega in nič nepričakovanega, saj je trend iz volitev v volitve popolnoma jasen, zgražanje nad udeležbo pa v resnici sprenevedanje, je dejal. Plat zvona bi morali biti bistveno prej. Prst je uperil tudi v Pahorja: aktualni predsednik je s svojim načinom opravljanja funkcije prispeval k temu stanju, pa tudi premalokrat se je javno zavzel za udeleževanje volitev.
"Apatija v političnem telesu je signal etabliranim političnim strankam, da pač morajo storiti več, da volivce pritegnejo. Z obstoječim načinom dela in programi jih očitno ne prepričajo. Nizka udeležba tudi kaže, da je očitno prostor za neke nove igralce," je presodil Tomšič.

In kaj storiti? Javni pozivi bodo nekaj zalegli, a trenda ne bodo niti približno obrnili, saj je močan. Preobrat lahko po njegovem mnenju pride izključno z načrtnim gojenjem državljanske kulture tako v medijih (MMC je svoje dodal s projektom Grem volit!) kot v izobraževalnem sistemu vse od vrtca do univerze, za začetek z uvedbo poučevanje državljanske kulture in etike. Takšen predmet bi bil na splošno popolnoma dobrodošel in celo nujen, se je strinjal Tomšič, a opozoril, da se to lahko sprevrže tudi v indoktrinacijo.