Vsem kandidatom smo po elektronski pošti zastavili ista štiri vprašanja z enako omejitvijo dolžine posameznega odgovora. Zanimal nas je njihov pogled na združljivost turizma z industrijskim razvojem mesta, ohranitev energetike v Šaleški dolini in konflikti med HSE-jem in Premogovnikom Velenje. Kandidate smo vprašali tudi, kako bi odpravili težave z infrastrukturnimi povezavami do mesta in katere ukrepe bi sprejeli za olajšanje življenja mladim v občini.

1. Jože Hribar, Naše Velenje

Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja Velenja, je ta bolj usmerjena v razvoj industrijskega mesta ali razvoj turizma? Sta ta koncepta po vašem mnenju združljiva?
Velenje ima zaradi več dejavnikov še vedno sindrom socialističnega razmišljanja, predvsem kar se tiče samega gospodarstva. Srednje šole v Velenju so v večini usmerjene v poklice, ki jih potrebujeta premogovnik in Gorenje. In tako je že skoraj 50 let. Delo v premogovniku je za številne mlade še vedno najbolj zaželeno, skoraj kultno, nekaj na račun nadpovprečnih plač v rudniku in bonificiranega staža. Trenutni koncept turizma ob jezeru se mi zdi zgrešen. Brezplačno parkiranje, brezplačna uporaba igral … dnevni turisti iz drugih krajev pa vso pijačo in hrano pripeljejo s seboj … in sezona ob jezeru traja maksimalno 50 dni. Stavim bolj na kolesarski, pohodniški turizem, ogled muzejev …

Ali bi si, če boste izvoljeni, prizadevali za ohranitev in razvoj energetike v Šaleški dolini? Kako bi kot župan oziroma županja vplivali na razburkane odnose med Premogovnikom Velenje in TEŠ-em oziroma HSE-jem?
Glede na naložbe v TEŠ 6 je energetika za neko obdobje v Šaleški dolini nuja. Razburkani odnosi pa so po mojem mnenju le predstava za prebivalce, da jim lahko na podlagi "spora" dvigujejo stroške ogrevanja v dolini, delavcem znižujejo plače, odpuščajo …, ker vse gre točno po tem scenariju. Ampak vedno na škodo prebivalstva.

Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje infrastrukturnih povezav do mesta? Kje vidite največje težave in kako bi jih odpravili? Kje bi zagotovili sredstva za morebitne rešitve?
Avtocesta, hitra cesta ali kakor jo bizarno imenujejo tretja razvojna os, je še ena zgodba, kjer se elita želi okoristiti, tako kot pri številnih drugih projektih. Javna skrivnost je, da so veljaki pokupili zemljišča, kjer naj bi potekala cesta …, in ko je bila trasa, so tisti, ki bi ostali brez nadomestila za zemljišče od države, sprožili civilno iniciativo. Ko so sprejeli drugo traso, so civilno iniciativo organizirali tisti drugi, ki so ostali na suhem. In ta zgodba se ponavlja in vleče že skoraj 20 let. Z denarjem, ki je izginil pri TEŠ-u 6, bi lahko zgradili avtocesto na obeh trasah, saj je ta odcep do Žalca dolg okoli 12 km. Ampak zaradi višjih interesov so spet na slabšem prebivalci.

Imajo po vašem mnenju mladi v Velenju dovolj priložnosti? Kako izboljšati razmere za mlade v Velenju? Katere ukrepe boste sprejeli, če boste izvoljeni?
Mladi v Velenju so glede na razmere pred 20 ali več leti na slabšem. Če se želi kdo šolati za kaj druga kot rudarja, kovinarja, električarja …, se mora šolati drugje. Prostorov z zabavo v Velenju skorajda ni, mladi se družijo po parkih, kjer so lahke tarče preprodajalcev drog, saj tam ni niti varnostnikov ali kogar koli, ki bi nadziral popivanje in uživanje prepovedanih substanc. Velenje potrebuje zabavišče, kjer bi se lahko sproščali vsi sloji prebivalstva …, multikino, bowling, večji klub, biljardnice, restavracije … in v načrtu imamo za to Rdečo dvorano, seveda pa bi pred tem postavili novo moderno športno dvorano, ker je Rdeča dvorana že povsem neprimerna predsem za večje dogodke.

2. Bojan Kontič, Socialni demokrati (SD) in skupina volivcev

Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja Velenja, je ta bolj usmerjena v razvoj industrijskega mesta ali razvoj turizma? Sta ta koncepta po vašem mnenju združljiva?
Velenje je dokaz, da se tudi v industrijskem mestu lahko razvija turizem. Poleg mnogih perspektivnih gospodarskih družb, ki omogočajo gospodarski razvoj, v Velenju v zadnjih nekaj let beležimo intenzivni razvoj turizma. Leta 2013 smo začeli intenzivneje in načrtno vlagati v razvoj Velenjske plaže. Do danes je bilo v ta namen vloženih 850 tisoč evrov. Pred tem turizma na območju jezer in širše zaradi velikih posegov gospodarstva v naše bivalno okolje ni bilo mogoče razvijati. Zaradi prepoznavnosti Velenjske plaže nas obišče vse več turistov. Od leta 2014 je Velenjsko plažo obiskalo že več 260 tisoč obiskovalcev. Načrtujemo ureditev prireditvenega prostora z odrom, s čimer bomo dogajanje še obogatili.

Ali bi si, če boste izvoljeni, prizadevali za ohranitev in razvoj energetike v Šaleški dolini? Kako bi kot župan oziroma županja vplivali na razburkane odnose med Premogovnikom Velenje in TEŠ-em oziroma HSE-jem?
Šaleška dolina je veliko let plačevala visoko ceno za industrijski razvoj. Vplivi rudarjenja Premogovnika Velenje in proizvodnje električne energije TEŠ na bivalno okolje v Šaleški dolini so vidni še danes. Razvoj energetike je imel v naši dolini vedno podporo in razumevanje v zameno za ohranitev delovnih mest, čistejše življenjsko okolje in družbeno odgovorno delovanje. Vedno smo si prizadevali delovati konstruktivno, žal je trenutno tako, da te družbe nimajo nobenega razumevanja za okolje, kjer proizvajajo. Ne ravnajo družbeno odgovorno, kot je to navada drugje po Sloveniji. Ravno zaradi takšnega ravnanja smo bili primorani uporabiti vsa pravna sredstva in iskati svojo pravico.

Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje infrastrukturnih povezav do mesta? Kje vidite največje težave in kako bi jih odpravili? Kje bi zagotovili sredstva za morebitne rešitve?
Obstoječa cesta Velenje–Polzela je ocenjena kot najslabša cesta v Sloveniji. Na cesti Velenje–Arja vas vsakodnevno nastajajo kolone, ob nesrečah pa je neprevozna po več ur. Največjo težavo trenutno predstavlja gradnja tretje razvojne osi, brez katere ni nadaljnjega razvoja. Dejavnosti za gradnjo so v teku. DARS je za odsek ceste Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec sklenil pogodbe za parcelacijo, cenitev in odkup zemljišč. Upamo, da se bo gradnja pričela najpozneje v letu 2020. Treba je zagotoviti sredstva za gradnjo, kar pa je v pristojnosti države. Posebno pozornost namenjamo kolesarskim povezavam. Predvidena je ureditev kolesarske povezave z Mislinjo, Dobrno ter Savinjsko dolino.

Imajo po vašem mnenju mladi v Velenju dovolj priložnosti? Kako izboljšati razmere za mlade v Velenju? Katere ukrepe boste sprejeli, če boste izvoljeni?
Velenje se že od leta 2012 ponaša z nazivom Mladim prijazna občina. Priložnosti je zelo veliko. Leta 2015 je vzpostavljen podjetniški inkubator, v okviru katerega je že nastalo 39 novih podjetij; 44 novih delovnih mest in skoraj milijon evrov prihodkov. Občina je letos namenila 100 tisoč evrov za štipendiranje 80 dijakov in študentov; 789.977 evrov je bilo namenjenih za programe za mladino; mladim občina vsako leto omogoči počitniško delo. 369.200 evrov je občina v osmih letih namenila za gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Mladim pomagamo tudi pri stanovanjski politiki, saj pri razpisu za neprofitna stanovanja spadajo v prednostno kategorijo in pridobijo dodatne točke.

3. Mihael Letonje, Slovenska ljudska stranka (SLS)

Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja Velenja, je ta bolj usmerjena v razvoj industrijskega mesta ali razvoj turizma? Sta ta koncepta po vašem mnenju združljiva?
Moja vizija je, da bomo v Velenju morali začeti razmišljati bolj podjetniško in ne smemo biti odvisni samo od Premogovnika in Gorenja. Zelo hitro moramo začeti več energije in znanja usmerjati v podjetništvo, torej malo gospodarstvo. Bolj se moramo povezovati z Obrtno-podjetniško zbornico in narediti vse, da se v Velenju začnejo proizvajati produkti z višjo dodano vrednostjo. Če tega ne storimo takoj, bomo izgubili stik z razvitim svetom in potem bo zelo težko nadomestiti zamujene priložnosti. Mislim, da lahko najdemo skupni imenovalec, tako v industriji kot v turizmu. Drugače pa turizem vidim kot eno najpomembnejših gospodarskih panog v naslednjih letih, zlasti ko bo Premogovnik prenehal delovati.

Ali bi si, če boste izvoljeni, prizadevali za ohranitev in razvoj energetike v Šaleški dolini? Kako bi kot župan oziroma županja vplivali na razburkane odnose med Premogovnikom Velenje in TEŠ-em oziroma HSE-jem?
Visoke cene elektrike potrjujejo potrebnost TEŠ. Za vzdržnost proizvodnje električne energije v TEŠ in PV je ključnega pomena stroškovna učinkovitost. Kot župan bom obema družbama nudil potrebno podporo pri razvoju dejavnosti in pripomogel k boljšim pogojem za razvoj. Zavzemal se bom tudi, da se na ravni države sprejema mehanizem zanesljive oskrbe električne energije, ki bo TEŠ prepoznal kot ključno sistemsko elektrarno (kar tudi je) in ji priznal dodatna sredstva za ekonomično poslovanje. Ne moremo pa mimo sistemske rešitve, dolgoročne sanacije Šaleške doline, ki je nastala zaradi izkopavanja v PV in proizvodnje električne energije v TEŠ-u. Vendar pa je to treba urediti na ravni države.

Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje infrastrukturnih povezav do mesta? Kje vidite največje težave in kako bi jih odpravili? Kje bi zagotovili sredstva za morebitne rešitve?
Takoj je treba začeti postopke za gradnjo 3. razvojne osi, ki bi se morala že zdavnaj narediti. Treba bo izvajati tudi druge pritiske od civilne iniciative do državljanske nepokorščine, zapore cest in podobno. Skratka potrebni bodo pritiski na več področjih, da se zgradi ta cesta, ki je za razvoj tam živečih državljanov nujna. Težava je v tem, da ljudje, kjer bo potekala trasa, temu nasprotujejo in uporabljajo vse mehanizme, ki so jim na voljo, državi, ki pa nima dovolj denarja, pa to ustreza. Za tako pomembne regije, kot so Šaleška, Zgornjesavinjska in Koroška z velikimi gospodarskimi družbami, zlasti Gorenje, bi država skupaj z evropskimi sredstvi, to morala že zdavnaj zagotoviti.

Imajo po vašem mnenju mladi v Velenju dovolj priložnosti? Kako izboljšati razmere za mlade v Velenju? Katere ukrepe boste sprejeli, če boste izvoljeni?
V Velenju mladi nimajo dovolj priložnosti. Glede problematike mladih bo treba narediti veliko, predvsem bo treba spremeniti miselnost in mlajši generaciji zaupati ter ji dovoliti razvoj. Starejši jim moramo s svojimi izkušnjami pomagati. S podjetji je treba najti vizijo in ustvariti strategijo, ki bi mladim prinesla več delovnih mest in tako ustaviti 'beg možganov'. Treba je ustvariti delovna mesta za visoko izobražen kader oziroma z visoko dodano vrednostjo. Le tako bomo preprečili, da bi nastala generacijska luknja. V Velenju in okolici se zdi, da je premalo družabnega življenja, zato mora občina ustvariti razmere, ki bodo privabili investitorje, ki bi razmišljali v tej smeri.

4. Matej Jenko, Dobra država (DD)

Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja Velenja, je ta bolj usmerjena v razvoj industrijskega mesta ali razvoj turizma? Sta ta koncepta po vašem mnenju združljiva?
Velenje se ne more izogniti razvoju industrijskega mesta. Menim, da je prihodnost Velenja in Šaleške doline v razvoju turizma. Projekt slovenske »Floride« - sončnega mesta, ponuja možnost bivanja več tisoč premožnejšim upokojencem, raj v tem delu Evrope. Imamo dobro lego, tri bolnišnice v krogu 20 km, tri letališča, jezera, naravo, hribe … imamo potencial od rekreacijskih, športnih, kulturnih, izobraževalnih dejavnosti pa tudi za ekološko pridelavo hrane. Na ta projekt se navezujejo vse druge turistične znamenitosti in možnosti, ki jih multiplicirajo. K upokojencem bodo radi prišli tudi njihovi otroci, vnuki, pravnuki, posebej, ko jim bomo ponudili raznovrstne in atraktivne dejavnosti.

Ali bi si, če boste izvoljeni, prizadevali za ohranitev in razvoj energetike v Šaleški dolini? Kako bi kot župan oziroma županja vplivali na razburkane odnose med Premogovnikom Velenje in TEŠ-em oziroma HSE-jem?
Da, nujen je politični pritisk na državo ob tem, da damo večji poudarek na naše okolje. TEŠ 6 je skupaj s Premogovnikom edini pravi zanesljivi, strateški lastni vir energije, ki ga premoremo v Sloveniji. Ko bomo imeli dovolj zadostnih alternativnih virov, po možnosti zelenih, lahko razmišljamo o zaprtju. Danes bi že morali imeti sprejeto zakonodajo o zapiranju! To je povezano s sanacijo doline, delovnimi mesti in rekultivacijo prostora. Dosedanja politika v dolini ni opravila svoje naloge. Očitno se da dogovoriti s TEŠ-em in HSE-jem, dokaz Šoštanj in Šmartno ob Paki. Razlogov, kje se zapleta v Velenju, nam dosedanji župan Kontič ni želel predstaviti niti na izredni seji ne.

Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje infrastrukturnih povezav do mesta? Kje vidite največje težave in kako bi jih odpravili? Kje bi zagotovili sredstva za morebitne rešitve?
Takoj je treba začeti gradnjo obvoznice na 3. razvojni osi (celoten Y, od priključka Pesje mimo jezera do priključkov Škale in Selo). Zavzamem se za katero koli traso do AC LJ-MB, predvsem pa za tisto, ki jo je mogoče najhitreje končati. V Velenju moramo urediti tudi promet proti Celju, saj je z umestitvijo objekta Velenjke postal promet neznosen, ljudje čakajo v koloni vsak dan, ko gredo v službo ali iz nje.

Imajo po vašem mnenju mladi v Velenju dovolj priložnosti? Kako izboljšati razmere za mlade v Velenju? Katere ukrepe boste sprejeli, če boste izvoljeni?
V Velenju bi bilo treba predvsem srednješolcem ponuditi nov prostor za kreativno druženje – in tudi za "čisto" zabavo! Tega si želijo. Mladi po srednji šoli potrebujejo delovna mesta in stanovanja. Priložnost, za osamosvojitev od staršev. Prva je skupina samskih, mladih do 26. leta, ki so pripravljeni stanovati v skupnem gospodinjstvu (kot apartmaji v štud. naselju) in druga skupina mladih, ki si želijo ustvariti družine. Za prve je treba zgraditi primeren objekt, drugi skupini pa bi morali v občini ponuditi stanovanja, kjer bi mladi z najemnino odplačevali "posojilo" občini. Potem ko bi z najemninami "mladi" odplačali občini kredit, bi stanovanje prešlo v njihovo last.

5. Suzana Kavaš, Slovenska demokratska stranka (SDS)

Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja Velenja, je ta bolj usmerjena v razvoj industrijskega mesta ali razvoj turizma? Sta ta koncepta po vašem mnenju združljiva?
Treba se je usmeriti tako v nadaljnji razvoj industrijskega mesta kakor tudi v razvoj turizma. Več delovnih mest v industriji prinese večjo blaginjo, posledično pa tudi večje možnosti v razvoju turizma. Glavni turistični produkt v sprejeti strategiji turizma je doživetje socializma v Velenju. Strategijo je treba dopolniti s podrobno razčlenitvijo turizma na velenjskem jezeru. Priložnost vidim tudi na velenjskem gradu. Zavzela sem bom za obnovitev dotrajanih športnih objektov. Velenjsko jezero trenutno nima pridobljenega statusa kopalne vode, kar je treba urediti. Prav tako bi spremenila pogoje za podelitev koncesij tako, da se ne bodo podelile le enemu koncesionarju za celotno področje.

Ali bi si, če boste izvoljeni, prizadevali za ohranitev in razvoj energetike v Šaleški dolini? Kako bi kot župan oziroma županja vplivali na razburkane odnose med Premogovnikom Velenje in TEŠ-em oziroma HSE-jem?
Če bom izvoljena za županjo, sem bom seveda prizadevala za ohranitev in razvoj energetike v Šaleški dolini. Razburkane odnose med Premogovnikom Velenje in TEŠ-em oziroma HSE-jem bom najprej poskušala umiriti. S pomočjo mediacije bi se poskušala dogovoriti o sporazumni rešitvi za izplačilo odškodnine, ki občini pripada, brez nepotrebnih sodnih postopkov. S sprejetjem zakona o renti bi reševala problematiko izplačila odškodnine v prihodnje. Sosednjima občinama Šoštanju in Šmartnemu ob Paki se je uspelo brez sodišča dogovoriti za izplačilo odškodnine. Naše občinsko vodstvo pa trmasto vztraja pri tožbi. Glede na hitrost sodnih postopkov mislim, da je vsakršni dogovor boljši kot pa dolgoletna sodna pot.

Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje infrastrukturnih povezav do mesta? Kje vidite največje težave in kako bi jih odpravili? Kje bi zagotovili sredstva za morebitne rešitve?
PUP Velenje ima z Mestno občino Velenje podpisano koncesijsko pogodbo za obnovo vseh občinskih cest. Občina Velenje je leta 2009 s PUP sklenila 15-letno koncesijo za vzdrževanje in obnavljanje občinskih cest. Podrobno bi pregledala koncesijsko pogodbo in dejansko izvedena dela po tej pogodbi. Največje težave vidim pri dinamiki izvajanja del. Občani opažajo, da je en mesec pred LOKALNIMI volitvami veliko cest razkopanih, brez pravega terminskega usklajevanja in brez posluha za občane. Mislim, da je denarja v občinskem proračunu dovolj, da se prometna infrastruktura, ki je v domeni lokalne skupnosti, lahko izboljša, treba je le pravilno razporediti denarna sredstva.

Imajo po vašem mnenju mladi v Velenju dovolj priložnosti? Kako izboljšati razmere za mlade v Velenju? Katere ukrepe boste sprejeli, če boste izvoljeni?
Občinsko vodstvo občine Velenje se hvali, da je občina Velenja prejela priznanje za najprijaznejše mesto do mladih. Sama ne razumem meril, ki so se upoštevali pri podelitve tega priznanja. Statistike jasno kažejo, da se mladi izseljuje iz Velenja in da trend izseljevanja ne upada. Občina je iz osmega mesto po številu prebivalstva padla na peto mesto. Ukrepi za mlade, ki bodo prioritetni, so: štipendiranje deficitarnih poklicev za celotno obdobje šolanja, gradnja neprofitnih stanovanj, zagotavljanje dela v turistični dejavnosti, podelitev subvencij za zaposlovanje mladih, spodbujanje rodnosti in angažiranje lokalnih izvajalcev na vseh prireditvah, ki se financirajo iz občinskega proračuna.

6. Breda Kolar, Stranka modernega centra (SMC)

Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja Velenja, je ta bolj usmerjena v razvoj industrijskega mesta ali razvoj turizma? Sta ta koncepta po vašem mnenju združljiva?
Velenje je že zdaj zeleno mesto, kljub temu, da ima razvito kovinsko predelovalno industrijo, da v občini deluje edini premogovnik v Sloveniji za katerega vemo, da bo prenehal delovati. Zato moramo v vmesnem času poskrbeti za razvoj tistih panog, ki bodo nadomestile izgubo delovnih mest v premogovništvu ter zadržale mlade v mestu in dolini. Ena od teh je turizem. Velenje z okolico ima obilico naravnih, kulturnih zgodovinskih znamenitosti ter veliko ustvarjalnih in sposobnih ljudi, ki bodo znali zgodbo razvoja turizma pisati uspešno. Pri zapiranju premogovnika in tudi pri razvoju mikro-, malega in srednjega podjetništva moramo biti pozorni na njihov ekološki vpliv na naše mesto in vso dolino.

Ali bi si, če boste izvoljeni, prizadevali za ohranitev in razvoj energetike v Šaleški dolini? Kako bi kot župan oziroma županja vplivali na razburkane odnose med Premogovnikom Velenje in TEŠ-em oziroma HSE-jem?
Energetika v Šaleški dolini je eden od treh stebrov Slovenije. Ohraniti jo je treba toliko časa, kot bodo izpolnjeni pogoji – tako glede količine energenta in predvsem glede varnosti zaposlenih. Država mora, do predvidenega zaprtja PV-ja zakonsko urediti prehod v brezogljično družbo ter poiskati alternativne načine in vire, ki bodo nadomestili premog kot energent. Predvsem pa mora poskrbeti za zaposlene na Premogovniku. Politika se ne sme vmešavati v poslovanje gospodarskih družb. Lokalna skupnost pa mora ustvarjati pogoje za dobro, predvsem pa predvidljivo delovanje in razvoj vseh. Gospodarski subjekti morajo razvijati družbeno odgovorno delovanje in sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje infrastrukturnih povezav do mesta? Kje vidite največje težave in kako bi jih odpravili? Kje bi zagotovili sredstva za morebitne rešitve?
Tretja razvojna os je nujno potrebna za razbremenitev prometa skozi mesto in za to, da nas končno poveže s preostalim svetom. Tudi regionalne ceste so v katastrofalnem stanju. Cesta Arnače–Ložnica–Polzela je sicer v nekem malem delu že sanirana, vendar še vedno na drugih delih dotrajana. Skozi mesto peljeta tudi Šaleška in Kidričeva cesta, ki sta zelo obremenjeni in tudi poškodovani. Šaleška cesta je glavna žila proti Koroški in od nje. Sanacija pa je v pristojnosti države. V Velenju imamo železniško povezavo, vendar zaradi zastarelosti infrastrukture in voznega parka nezanimivo za potnike. Zelo slabe so povezave v javnem potniškem prometu med drugimi regijskimi središči. To bi morali urediti.

Imajo po vašem mnenju mladi v Velenju dovolj priložnosti? Kako izboljšati razmere za mlade v Velenju? Katere ukrepe boste sprejeli, če boste izvoljeni?
Mladi so v Velenju dobro organizirani, imajo na voljo kar nekaj prostorskih možnosti za delovanje, vendar se kažejo potrebe po izboljšanju tega stanja. Izražena je potreba po mladinskem centru. Za preprečitev odseljevanja mladih iz Velenja bi morali mladim ponuditi več. Služba je osnova, vendar je treba ponuditi zaposlitev z visoko dodano vrednostjo. Teh pa v Velenju ni veliko. Lokalna skupnost lahko pomaga pri stanovanjskih zadrugah za mlade z zemljišči in subvencijami. Ponuja pa Velenje zanimivo okolje z rekreativnimi površinami, vrtci in šolami. Predvsem želim spodbuditi občanke in občane Velenja k sodelovanju pri kreiranju naše skupne poti razvoja z uvedbo participatornega proračuna.