Za mandatarski stolček po volitvah so se glede na trenutno politično moč, kot jo zaznavajo ankete, nekako izoblikovali štirje premierski kandidati. SDS-ov Janez Janša, SMC-jev Miro Cerar, SD-jev Dejan Židan ali LMŠ-jev Marjan Šarec. Koga bi podprle neparlamentarne stranke, če bi se prebile v slovenski hram demokracije?

"Naša podpora bi bila odvisna od ekipe, ki bi jo potencialni mandatar sestavil skupaj," je odvrnil Bojan Dobovšek, predsednik stranke Dobra Država, ki tako ni hotel izbrati svojega favorita. Podobno so, z izjemo LMŠ-ja, ki podpira svojega predsednika Šarca, storili tudi vsi preostali predstavniki neparlamentarnih strank.

Danijel Bešič Loredan, predsednik stranke Skupaj je odvrnil, da nihče od četverice ni dovolj sposoben za predsednika vlade, zato bi bilo prav, da po volitvah mandatarja izberejo zunaj kroga omenjene četverice.

Diplomatski je ostal tudi predsednik stranke GAS Alojz Kovšca, ki je pojasnil, da se v stranki ne ukvarjajo z razmišljanjem o posameznikih, pač pa o programih.

Pri odgovoru Vojmirja Urlepa iz stranke Lista Marjana Šarca ni presenetil, saj je za mandatarja podprl predsednika LMŠ-ja Šarca, ki je po njegovih besedah okoli sebe zbral ekipo, ki je sposobna in kompetentna, da lahko Slovenijo popelje naprej.

Jure Trbič iz stranke Pirati je pojasnil, da z Janšo nikakor ne bi mogli v koalicijo, s preostalimi pa najraje ne bi šli v vlado, razen če bi se vlada zavzela za vzpostavitev informacijske družbe in bi se jim uspelo dogovoriti okoli tega cilja.

Predsednik stranke Solidarnost Uroš Lubej tudi ni hotel izbrati med četverico. "Šele ko bomo prišli v parlament, se bomo odločali o tem," je ostal brez konkretnega odgovora.

Gregor Kos, predsednik stranke Zdrava družba, je izjavil, da bodo spoštovali voljo ljudi na volitvah in nikogar izmed naštetih ne izključujejo vnaprej.

Predsednik Zedinjene Slovenije Andrej Šiško je kot zadnji odgovoril, da nikogar izmed omenjenih ne bi podprli za mandatarja. Z izjemo Šarca so bili preostali trije na oblasti, kjer so po njegovem mnenju "uničevali" državo.

Gospodarske teme
Vmešavanje politike v gospodarstvo je do določene mere potrebno, saj ni težava kadrovanje samo po sebi, ampak to, kakšne ljudi kadrujemo. "Ne smemo se deliti na naše in vaše, pač pa je treba gledati na strokovnost," je dejal Urlep iz LMŠ-ja.

V programu Zedinjene Slovenije je med drugim legalizacija konoplje, kar bi po besedah Šiška prineslo dvig gospodarske rasti, kot se je pokazalo v tujini.

Trbič iz Piratov je opozoril, da mora biti gospodarski cilj visokotehnološko in družbeno odgovorno gospodarstvo.
Kos iz Zdrave družbe je opozoril, da manjka javnih debat o pozitivnih učinkih novih tehnologij, predvsem zelene energije, vetrnih in sončnih elektrarn.

Kovšca iz stranke GAS se je zavzel za znižanje trošarin na gorivo, saj nas tranzitni tovornjaki prevozijo in točijo gorivo drugod. Gorivo mora biti pri nas po njegovih besedah cenejše, nižja trošarina pa bi prinesla več denarja, ne manj.

Lubej iz Solidarnosti je opozoril na pomen univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), ki po njegovih besedah ne bi bil utopičen projekt, saj so bili pred leti narejeni čisto realni izračuni, kako bi sistem socialnih transferjev lahko preoblikovali. Ukrep bi najrevnejše dvignil, razbremenili bi se centri za socialno delo itd., je naštel.

Bešič Loredan iz stranke Skupaj je opozoril na pomen socialne države. Do višjih plač bi ljudje lahko prišli z nižanjem davkov. Končati je treba tranzicijo, zato je nujna čimprejšnja odprodaja NLB-ja, je še pristavil.

Dobovšek iz Dobre države pa je opozoril na boljše vodenje državnih podjetij, ki bi lahko ustvarjala veliko dodano vrednost. Razvijati je treba srednja in majhna podjetja, tako bomo pripravljeni na novo krizo, če bo prišla, je sklenil.

Varnostna politika
Zedinjena Slovenija se zavzema za izstop iz EU-ja in Nata. "Preveč smo osredotočeni zgolj na EU, zunaj bi lahko imeli veliko večji trg," je dejal Šiško. "Če se ne bomo sami branili, nas nihče ne bo," je zavrnil članstvo v Natu kot nepotrebno.

Izstop iz Nata je nujen, saj smo zaradi članstva v njem manj varni, ne pa nasprotno. Slovenija bi morala biti država, ki zagovarja kulturo miru in nenasilja, je dejal Lubej iz Solidarnosti.

Dobovšek iz Dobre države je dejal, da Slovenija potrebuje profesionalno vojsko s pet tisoč sposobnimi pripadniki in rezervno sestavo. Usposabljati je treba tudi mlade in jim priljubiti poklic. "Mladi so nezainteresirani in naborništvo ni priljubljeno," je dejal.

Urlep iz LMŠ-ja je poudaril, da potrebujemo lastno vojsko, pa tudi vključitev v vojaška zavezništva, kot je Nato. "Tudi če izstopimo iz Nata in ta nadaljuje metanje bomb, bi se Slovenija vseeno soočala z migracijskimi pritiski, ker pač leži na poti," je dejal.

Kovšca iz GAS-a je opozoril, da Slovenija potrebuje vojsko, ki je sposobna z vojaško silo zaščititi državo, pa če smo člani nekega mednarodnega zavezništva, kot je Nato, ali pa ne.

Bešič Loredan iz stranke Skupaj je dejal, da je Slovenija tik pred tem, da se pred nami znova znajde "morje ljudi". Sposobni moramo biti ukrepati tako v smislu zaščite države kot humanitarno poskrbeti za ljudi, ki prihajajo.

Kos iz Zdrave družbe je dejal, da je rešitev gotovo v skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije. Za večino težav so krivi zunanjepolitični globalni akterji zunaj Evrope, ki po svetu povzročajo težave, je opozoril.

"Vi govorite o puškah in mitraljezih, a danes imamo drone in robote, da sploh ne omenim 'fake news' (lažnih novic, op. n.), kakšno grožnjo predstavlja?" pa je Trbič iz Piratov opozoril na vedno večjo problematiko digitalne varnosti.

Radijska soočenja
Na Radiu Slovenija se tako nadaljujejo soočenja predstavnikov političnih strank, ki se potegujejo za glasove na junijskih volitvah v državni zbor. S predstavniki neparlamentarnih strank sta se tokrat o aktualnih vprašanjih in izzivih prihodnosti pogovarjala voditelja Nataša Mulec in Robert Škrjanc.

Prvo radijsko soočenje predsednikov strank in list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, je bilo 9. maja. Seznam vseh soočenj na Televiziji Slovenija, Radiu Slovenija in MMC-ju pa si oglejte tukaj.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v videu spodaj.