Gospodarstvenikov vseh stanovskih združenj izidi volitev niso presenetili. Vsi si želijo, da bi se vlada čim prej oblikovala. "Zavzemamo se za stabilno, močno vlado z dobrim in jasnim programom," pravi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc, po mnenju generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta pa ni pomembno to, ali bo vlada bolj desna ali bolj leva, temveč to, kakšna bo "koalicijska pogodba in kako se je bo vlada držala v praksi".

Ker bo vlado težko oblikovati, so po mnenju izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Gorana Novkovića mogoče ali nove predčasne volitve ali velika čezideološka koalicija. "V nasprotnem primeru bodo največji poraženci prebivalci Slovenije," je prepričan. "Potrebujemo pragmatično, in ne ideološko vlado," dodaja, saj bo vlada morala odpraviti težave v zdravstvu, ovire na področju podjetništva in biti pozorna na geostrateška tveganja v svetu.

Obrtniki bi imeli svojega ministra
Obrtniki na OZS-ju poudarjajo, da bo nova vlada morala umakniti "polovico birokratskih ovir in da bo postorila vse, da pride do reform zdravstva, trga dela in do pokojninske reforme". Želijo si, da bi imeli svojega ministra za malo gospodarstvo ali vsaj za državnega sekretarja za to področje, saj je bilo malo gospodarstvo v zadnjih letih po njihovem mnenju spregledano.

Tudi v Združenju Manager si želijo debirokratizacije, ob tem pa še razbremenitev plač, prožnejšo delovno zakonodajo in ureditev zdravstvenega resorja. "Da bo gospodarska politika spodbujevalno delovala na gospodarsko rast zato, da novo krizo, ki bo prej ali slej prišla, pričakamo v boljši kondiciji, kot smo zadnjo," so poudarili.

V zdravstvu pričakujejo hiter začetek dela
Predstavniki zdravniških organizacij po volitvah opozarjajo, da morajo stranke hitro oblikovati stabilno vlado in začeti reševati enega večjih izzivov – zdravstva, ki se spopada s finančnimi težavami. Če se bo sestavljanje koalicije zavleklo, bo to še povečalo težave v zdravstvenem sektorju in podaljšalo čakalne dobe.

Po besedah Predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Zdenke Čebašek Travnik za najbolj pereče probleme še dolgo ne bo rešitev, med drugim za to, kako bodo delovale zdravstvene ustanove, kako se bo delil denar, kdo bo spreminjal očitno slabo narejene zakone. Odprtih je veliko vprašanj in če se vlada ne bo hitro formirala in se začela resno pogovarjati in ukrepati, se bo zdravstvu pisalo še slabše, je opozorila.

Znanost upa na več sredstev
Volitve si bomo po besedah direktorja Kemijskega inštituta Gregorja Anderluha zapomnili po slabi volilni udeležbi in razdrobljenosti političnega prostora. Ocenil je, da bo zelo težko sestaviti novo vlado, a upa, da ne bo trajalo predolgo. Poudaril je, da bi morala nova vlada takoj povečati delež sredstev za znanost in raziskave.

Če želimo dvigniti dodano vrednost na zaposlenega, izboljšati konkurenčnost podjetij in dvigniti podjetniško aktivnost, mora imeti znanost po Anderluhovem mnenju ključno vlogo v slovenski strategiji pametne specializacije. Učinkoviteje je treba povezati tudi resorje znanosti, visokega šolstva, tehnologij in inovacij. "Področje tehnologije je celo povsem izginilo z ministrstva za gospodarski razvoj. Predlagam združitev resorjev znanosti, visokega šolstva, tehnologije in inovacij na novem ministrstvu za razvoj," je zapisal.

Občinam všečnejša desnosredinska vlada
Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Branko Ledinek po volitvah od strank pričakuje konstruktivni dogovor za nadaljnje vodenje države. Po mnenju predsednika Združenja občin Slovenije (ZOS) Roberta Smrdelja bi bila z vidika lokalne samouprave zanimiva koalicija z SDS-om in LMŠ-jem, saj je predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec župan, SDS pa je bil v preteklosti naklonjen lokalni samoupravi.

Smrdelj ocenjuje, da bi bila z vidika lokalne samouprave zanimivejša sredinska oz. desnosredinska vlada, od katere bi, vsaj tako po njegovih besedah kaže praksa, lahko pričakovali večjo naklonjenost do potenciala, ki ga nudi lokalna samouprava oziroma občine. Kot prvo nalogo, ki se je bo morala nova vlada lotiti zelo hitro, je izpostavil kohezijsko politiko in naslednji večletni proračun EU-ja, ki je z vidika skladnega regionalnega in lokalnega razvoja izjemnega pomena. Druga naloga pa je po njegovih besedah zagotovo sistemska ureditev financiranja občin in resen pogovor, kaj je tisto, kar od lokalne samouprave želimo skozi prizmo financiranja. Pri tem je opozoril, da se je "država mačehovsko obnašala; naloge so bile dane, ni pa bilo prenosa sredstev".

Ledinek pa predvideva, da bo glede na izid volitev sestavljanje vlade izredno težko. Če bo vlada ostala levosredinska, ne pričakuje, da bo pogled na potrebe občin in državljanov drugačen kot do zdaj. V vsakem primeru pa predvideva, da bo usklajevanje v koaliciji, kakršna koli že bo, po vsej verjetnosti zelo naporno, zato se boji, da se bodo "bolj ukvarjali sami s seboj in bodo spregledali glavne probleme, ki so že zdaj ostali na neki način nedorečeni". V času predvolilne kampanje so se vsi zavzemali za regionalizacijo, o čemer se govori že vrsto let in je zgodba zapisana tudi v ustavi. Še eno vprašanje, ki ga bo treba po njegovih besedah rešiti, pa je višina povprečnine, saj se je ta v času krize precej zmanjšala, zdaj pa jo je treba vrniti na raven, ki jo določa zakon.

Sindikati napovedujejo nova pogajanja
Sindikalisti ob vsej volilni kombinatoriki poudarjajo, da njihovi cilji ostajajo enaki ne glede na sestavo nove vlade. "Si pa lahko predstavljam glede na izkušnje, ki jih imam, da bi vlada, ki bi jo vodil Janša, peljala v globlje konflikte in zaostrovanje v času pogajanj," je dodal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. Predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek pa je napovedal, da bodo zaradi zahtevnega sestavljanja vlade s svojimi zahtevami po pogajanjih počakali nekaj časa, bodo pa o tem govorili tudi na sestanku prihodnji teden.

"Pred novo koalicijo so odprta vprašanja, ki niso bila rešena, v javnem sektorju. Za nas predstavljajo velik interes delovnopravna zakonodaja, področje pokojnin in zdravstvo," je o pričakovanjih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dejala predsednica Lidija Jerkič. V Sindikatu Mladi Plus pa menijo, da tak izid volitev za mlade ne pomeni pozitivne prihodnosti. "Predvsem za desne in desnosredinske stranke prekarnost niti ni težava, ampak to sovpada z njihovo politiko liberalizacije trga dela," je pojasnila predsednica sindikata Tea Jarc.

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Janez Sušnik je v komentarju volitev že dejal, da se bo "vedno treba samo pogajati in pogajati. Brez tega ne bo šlo." "Nekoliko pa nam je žal, da je naš tradicionalni zagovornik DeSUS-a toliko izgubil," je še povedal.

Predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukič pa je v odzivu na nedeljske predčasne državnozborske volitve izrazil pričakovanje, da bo nova vlada "prekleto premislila o zadevah, ki se tičejo osnovnih, temeljnih pravic, in to ne samo delavcev, ampak nasploh ljudi".

Pripraviti se bo treba na morebitne pretrese
Ali bo nova vlada bolj usmerjena v trošenje ali v varčevanje, bo po besedah ekonomistov treba počakati na izoblikovano koalicijo. "Vplivov volitev na gospodarstvo oz. kapitalske trge ni pričakovati," sicer pravi vodja oddelka analiz in glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik. Očitno bodo za sestavo vlade potrebne štiri ali pet strank, kar vodi v "komplicirano vlado", dodaja analitik KD Skladov Primož Cencelj. Vseeno pričakuje, da tudi nova vlada ne bo bistveno spremenila kompasa, ki ga je imela država v preteklih štirih letih. "Takšno vlado bo verjetno težko sestaviti, še težje voditi, še posebej če bi si želeli sprememb – potrebnih bo veliko kompromisov in usklajevanja," je razmišljal.

"Slovenija potrebuje stabilno, razvoju in gospodarstvu naklonjeno vlado, ki bo znala nasloviti ključne izzive prihodnosti," je prepričan ekonomist Mitja Kovač. "Nova vlada bo morala pripraviti državo na morebitne svetovne finančne in gospodarske pretrese prihodnosti, ki nedvomno prihajajo," je sklenil Kovač.

V mreži nevladnikov razočarani
V nevladnih organizacijah upajo, da SDS-u ne bo uspelo sestaviti vlade, saj se bojijo za prekinitev financiranja njihovih programov. S tega vidika se mu zdi za nevladni sektor v danih razmerah levosredinska vlada edina alternativa. "Žalostno je, da je skrajni desnici, ki našo prihodnost vidi v institucionalizaciji strahu in sovraštva, v podrejanju pravne države, medijev in civilne družbe, v zapiranju meja, omejevanju splava, zmanjševanju javnega servisa in v še večji deregulaciji trga, od prejšnjih volitev podpora zrasla za kar 40 odstotkov oz. za 10 poslanskih mandatov," je komentiral direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVSO Goran Forbici.

Na vprašanje, kaj bi hotel videti kot prve ukrepe vlade, je Forbici izpostavil dvig minimalne plače na 700 evrov, skupaj z izvzemom vseh dodatkov iz nje. "V državi, v kateri je gospodarstvo lani ustvarilo 3,2 milijarde evrov dobičkov, res ne more biti sprejemljivo, da se od regularnega osemurnega dela ne da živeti, ampak samo životariti," je opozoril.