Program stranke, ki sta ga na programski konferenci predstavljala med drugim tudi nekdanji minister za finance Uroš Čufer in nekdanji obrambni minister Roman Jakič, temelji na "treh stebrih": Kako ustvariti več - trajna gospodarska rast. Kako to pravično razdeliti - zaščita najšibkejših, Nujne prioritete, od katerih ne moremo ubežati - zdravje, varna starost in 'zakon o odpravi neumnosti'. "Zagotoviti moramo, da bo naše gospodarstvo stabilno raslo, zagotoviti moramo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, višje plače, boljši standard ljudi, višje pokojnine, to, kar ustvarimo, pa je treba tudi pravično porazdeliti," je prepričana Bratuškova.

Spodbuda inovacijam, krožno gospodarstvo
Zapisali so, da bodo finančno spodbujali inovacije in zagonska podjetja, spodbujali tuje naložbe, ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, odpravili birokratske ovire, postopno uvajali model krožnega gospodarstva in bolje skrbeli za okolje ter nadaljevali energetsko sanacijo stavb v javnem in zasebnem sektorju. Zagotovili bi neprofitna stanovanja in poroštveno shemo države za nakup prvega stanovanja mladih, uvedli univerzalni temeljni dohodek za mlade od 18 do 25 let, spodbujali zaposlovanje mladih brez prekarnega dela ter jim zagotovili štipendije, če se bodo odločili za deficitarne poklice.

Zahtevajo javno šolstvo in učinkovito javno zdravstvo. Ukinili bi vse varčevanje na ramah upokojencev, upokojenim omogočili delo, postopno povišali pokojnine in ustanovili demografski sklad.

Spremembe pri volitvah
Zavzemajo se za spremembo starosti za volilno pravico - prepričani so namreč, da bi morala biti ta dodeljena že pri 16 letih, saj mladim "tako damo možnost odločanja o prihodnosti". Želijo si tudi večjega vpliva volivcev na izbiro poslancev. Zato bodo predlagali obvezni preferenčni glas na volitvah, uvedbo participatornega proračuna v vsaki občini, vzpostavitev e-volitev in izvedbo volitev na delovni dan, saj bi po njihovem prepričanju tako zagotovili večjo udeležbo.

Kdo vse bo kandidiral?
Za tokratne volitve so združili moči s pokrajinsko stranko iz Dolenjske, stranko Rok. Dva izmed njihovih članov sta tako uvrščena na listo Stranke Alenke Bratušek. Sicer pa so med kandidati ob predsednici Alenki Bratušek tudi župan Komna Marko Bandelli, bohinjski župan Franc Kramar ter župan Občine Renče - Vogrsko Aleš Bucik. Od nekdanjih poslancev bodo znova kandidirali Maša Kociper, Alenka Pavlič, Jerko Čehovin in Darko Jazbec, sicer kirurg v ptujski bolnišnici. Na listi stranke je najti tudi nekdanjega direktorja Elana Jureta Korošca, predsednico društva Beli obroč Milojko Vido Intihar, direktorico hotela Diana v Murski Soboti Olgo Belec.

Zgodovina
Stranka je nastala tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 iz razpadle stranke Pozitivna Slovenija - Zoran Janković je na kongresu te stranke premagal protikandidatko in takratno premierko Alenko Bratušek, ta je zato ustanovila svojo stranko in odstopila z vrha vlade. Sledile so predčasne volitve, na katerih se je Zavezništvo Alenke Bratušek, kot se je tedaj imenovala stranka, v nasprotju s PS-jem, prebilo v DZ s štirimi poslanskimi mandati. Vendar so se zanje kmalu začeli burni časi, strankarsko enotnost je najedala kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko. Prvi je iz poslanske skupine v DeSUS odšel Peter Vilfan. Z odhodom Janija Möderndoferja, tudi vodje poslanske skupine ZaAB, pa je ta razpadla, ostali dve poslanki - Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček - pa sta se pridružili poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Maja 2016 so na kongresu spremenili ime - Zavezništvo Alenke Bratušek je postalo Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov. A oktobra 2017, ko so začeli s pripravami na letošnje parlamentarne volitve, so si znova premislili in Alenko Bratušek vrnili v ime - Zavezništvo se je preimenovalo v Stranko Alenke Bratušek. Prepričani so, da bo novo ime stranke zaradi prepoznavnosti predsednice prispevalo k njihovemu uspehu na volitvah.