Predsednica stranke Alenka Bratušek je prepričana, da so na spremembo imena čakali predolgo in je zadnji čas, da stranka dobi ime, ki bi ga morala imeti že od začetka - torej brez navedbe Bratuškove v njem.

Dejstvo, da se je stranka danes preimenovala, pa po besedah Bratuškove ne pomeni, da spreminjajo politično usmeritev, temveč bodo z novim imenom še bolj jasno povedali, kakšna je ta usmeritev.

Sprejeli programske prioritete
Na današnjem kongresu so namreč sprejeli tudi resolucijo, v kateri so določene programske prioritete, dotikajo se gospodarstva, javnih financ, enakih možnosti in varnosti ter človekovih pravic.

Skladno s sprejetimi programskimi prioritetami bo stranka zagovarjala inovacije, nova delovna mesta in trajnosti razvoj, vzdržne javne finance ter transparentno upravljanje državnega premoženja, enake pravice za vse s poudarkom na ženskah in mladih ter zagotavljanje varnost in spoštovanje človekovih pravic ob begunski krizi.

Tako med drugim nameravajo spodbujati tuje investicije, posebno pozornost namenjati obrtništvu in podjetništvu, preveriti delovnopravno zakonodajo ter postopno uveljaviti model krožnega gospodarstva. Poleg tega zagovarjajo postopno zniževanje primanjkljaja in dolga, prestrukturiranje davčnih obremenitev, zdravstveno in pokojninsko reformo, učinkovitejšo javno upravo.

Sprejeta resolucija predvideva tudi postopno vpeljavo spolnih kvot v upravah in nadzornih svetih večjih družb, dodatne zakonodajne ukrepe za lažje usklajevanje dela in družine, popravke volilnega sistema na lokalni ravni v prid večje enakosti spolov.

Med prioritetami je tudi oblikovanje evropske enote za hiter odziv na begunsko krizo ter vzpostavitev evropske mejne in obalne straže. Želijo si tudi drugačne porabe treh milijard evrov iz dogovora s Turčijo.

Govor je bil tudi o združevanju sil
Opredeljujejo se kot sredinska stranka, še naprej pa ostajajo zvesti osnovni ideji zavezništva in povezovanja s sorodnimi strankami, ki političnonazorsko sodijo v prostor od zmerne levice do zmerne desnice. Kdor bo želel, bo lahko postal tudi simpatizer stranke in bo lahko sodeloval pri delu stranke, vendar ne bo imel glasovalne pravice.

Bratuškova je prepričana, da je edina prava pot slovenske levice, da združijo sile, o združevanju sil pa je govoril tudi gost kongresa, poslanec SD-ja Jan Škoberne. Menil je, da so gospodarska rast, višja zaposlenost in stabilnost države plod tudi njihovega skupnega dela v koaliciji pod vodstvom Bratuškove. Zato upa, da takratna koalicija ni bila tudi zadnja.

Burna zgodovina stranke
Bratuškova se je v svojem nagovoru spomnila tudi dinamične poti, ki jo je stranka ZaAB, ustanovljena pred dvema letoma, prehodila. Takoj so jih čakale volitve, na katerih jim je kljub drugačnim napovedim uspelo dobiti štiri poslanska mesta v DZ-ju.

V vladno koalicijo se sicer niso vključili, vendar sta bila med tistimi, "ki so tako ali drugače želeli v vladno koalicijo", tudi Peter Vilfan in Jani Möderndorfer, je spomnila. Lahko pa bi se ob tem po njenem mnenju vprašali, "ali je etično in moralno, da prideš v parlament z glasovi ene stranke in si potem premisliš in presedeš drugam".

Še manj etično in moralno se ji zdi pozivati poslance, naj vrnejo mandat, če ne želijo sodelovati s stranko, s katero so šli na volitve, v svoje vrste pa sprejmejo poslanca druge stranke. Največja parlamentarna stranka SMC je od dveh poslancev, ki sta zapustila poslansko skupino, pozivala, naj vrneta svoja mandata, v svoje vrste pa sprejela Möderndorferja.

Bratuškova pa obljublja, da bosta s poslansko kolegico Mirjam Bon Klajnšček še naprej zagovarjali svoja skupna stališča in si prizadevali za boljšo Slovenijo.

Kritična do aktualne vlade
Omenila je izsledke revizije Računskega sodišča o poslovanju političnih strank, v kateri je ZaAB kot edina parlamentarna stranka dobila pozitivno mnenje. "Velikokrat so me spraševali o financah in poslovanju. Češ, pri vas gre pa veliko stvari narobe. Ta teden so vsi dobili odgovor," je dejala.

Nadaljevala je z izzivi, s katerimi se danes sooča Evropa, in menila, da je bilo v preteklosti narejenih nekaj napak. Zato tako Slovenija kot Evropa po njenem mnenju potrebujeta odgovorne politike. Sama je kot predsednica vlade sprejemala tudi težke odločitve. Če veš, da so to prave odločitve, se ni težko odločati, pravi Bratuškova, ki ima občutek, da nam v zadnjih dveh letih manjka prav tega. "Manjka nekdo, ki bi bil pripravljen sprejemati težke odločitve za boljšo prihodnost," je bila kritična do aktualnega predsednika vlade Mira Cerarja.