.
Z magnetograma je razvidno, da je Bratuškova v uvodu v sejo za kandidate predlagala Tanjo Fajon, Karla Erjavca in samo sebe. "Jaz sem prepričana, da je za Slovenijo bistveno slabše, da ne pošlje v Bruselj nikogar, kot da pošlje več imen," je poudarila ministrom.
.
Temu predlogu pa je nasprotoval takratni minister za javno upravo Gregor Virant. "Sam sem tako rekoč žrtvoval svojo politično stranko zato, da smo lahko postavili to vlado, da smo lahko rešili državo pred finančnim zlomom … Imam pa zelo grenak občutek, da bomo mandat zaključili na takšen način," je oponesel Bratuškovi. Prav tako se mu je zdelo nekulturno, da nekdo s položaja premierja sebe predlaga in izvoli za evropskega komisarja.
Židan ne bi ravno vztrajal pri Fajonovi
Bratuškova mu pri tem ni ostala dolžna in mu pojasnila, da sta njena vlada in stranka razpadli, ker mu je med interpelacijo ščitila hrbet. Pri tem je dodala, da se je poskusila z Mirom Cerarjem dogovoriti o skupnem kandidatu, a da ji je prek SMS-sporočila odvrnil le, da je še dovolj časa, a da se je izkazalo, da tega časa ni.
Predsednik SD-ja Dejan Židan ideji treh kandidatov ni nasprotoval, je pa dodal, da gre za izbiro med dvema slabima možnostma. "... Vendar bom podprl zato, ker je na tej listi tudi naša Tanja Fajon. Tanja Fajon je po mojem mnenju kandidatka, pri kateri mi sicer ne bi vztrajali, če bi šli na iskanje enega kandidata, res ne bi vztrajali, bi se bili pripravljeni umakniti ..." je pojasnil.
Tudi takratnemu finančnemu ministru Urošu Čuferju se je seznam zdel slab kompromis, sam pa bi na njem raje videl le Bratuškovo, saj da je institut premierja v Sloveniji podcenjen. Z enotno podporo kandidaturi Bratuškove pa bi pokazali, da je premierka dovolj dobra za Slovenijo in za tujino, je dejal. Da je predlog razumen in s profesionalnimi kandidati, zaradi česar ga podpira, je dejal tudi zdajšnji državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja.
Opozorila so bila
Z magnetograma je prav tako razvidno, da je Ksenija Mihovar Globokar, vodja službe vlade za zakonodajo, opozorila, da bi primer lahko prišel tudi pod drobnogled KPK-ja, če bi se izkazalo, da je pri glasovanju nastal konflikt interesov.
V vladi so nato poskušali najti rešitev, kako bi se izognili temu, da bi Bratuškova glasovala o sami sebi, in salomonsko sklenili, da se je vlada le seznanila s seznamom kandidatov, seznam pa so potem predali stalnemu predstavniku Slovenije pri Evropski komisiji Radu Genoriu. Kot je znano, je Genoria seznam predal vodji Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki je s seznama izbral Bratuškovo in jo na tak način razbremenil glasovanja o sami sebi.
Sodišče ni dalo prav vladi
Zaradi prahu, ki ga je samokandidatura Bratuškove dvignila, so na Pop TV-ju zahtevali, da jim vlada magnetogram izroči, a je vlada Bratuškove nanj naknadno dala oznako zaupno. Do magnetograma so poskušali priti tudi prek informacijskega pooblaščenca, ki jim je ustregel, vendar je vlada po tem sprožila upravni spor.
Upravno sodišče pa je danes pritrdilo odločitvi informacijskega pooblaščenca, da mora vlada posredovati magnetogram seje, na kateri so obravnavali kandidate za evropskega komisarja. Gre za sejo vlade z dne 31. 7. 2014, na kateri se je vlada seznanila s predlogom za imenovanje kandidatov za člana Evropske komisije.
Sodišče ni sledilo argumentu vlade, da gre pri zahtevanem dokumentu za izjemo varstva tajnih podatkov in izjemo notranjega delovanja, je zapisala Prelesnikova.
Omenjeni magnetogram po mnenju upravnega sodišča ne izpolnjuje zakonskih meril za označitev dokumenta s stopnjo tajnosti interno, ker dokument s stopnjo tajnosti ni bil označen pravočasno. Iz pisne ocene škodljivih posledic pa obenem ni izhajalo, kakšne škodljive posledice bi nastale za varovan interes, če bi bil dokument dostopen javnosti.
"V obravnavanem primeru tudi ni podana izjema notranjega delovanja, ker zavezancu v postopku ni uspelo izkazati, kako bi razkritje konkretnega magnetograma lahko vplivalo na nadaljnje delovanje vlade in kakšne motnje njenemu delovanju bi nastale zaradi razkritja tega dokumenta," je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Sodišče je po njenih navedbah v sodbi še zapisalo, da vprašanja o tem, kateri zapisi sej vlade so javnosti dostopni in kateri ne, ne morejo urejati poslovnika vlade v smislu, da bi spreminjala ureditev v zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Pri informacijskem pooblaščencu upajo, da bo vlada sledila stališču upravnega sodišča in prosilcu posredovala zahtevani magnetogram.
Prva odločba že oktobra 2014
Informacijski pooblaščenec je vladi, ki jo je takrat že vodil Miro Cerar, z odločbo oktobra 2014 naložil, da mora v 31 dneh magnetogram omenjene seje posredovati novinarju POP TV-ja, a je vlada sprožila upravni spor.
Gre za zapise o poteku odločanja vlade o izbiri slovenskih kandidatov za evropskega komisarja, med katerimi je bila tudi predsednica ZaAB-a Alenka Bratušek, ki je takrat tudi vodila vlado. Naj vlada z magnetograma seje umakne oznako tajno, je vlado sicer že pred odločbo informacijskega pooblaščenca pozvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je poziv najprej naslovila na vlado Bratuškove, pozneje pa še na novo vlado.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje