Vlada je tako ministrstvu za finance že naročila, naj pripravi ukrepe, ki bi najbolj prizadetim podjetjem in posameznikom uredilo odpis nekaterih davčnih obveznosti, je po seji vlade dejal Hojs. Za najnujnejše ukrepe je treba nemudoma zagotoviti 10 milijonov evrov, je poudaril.
V najkrajšem času bodo izdelali tudi ocene škode oz. najnujnejših opravil, a po tem, kar je videl, škoda kaj lahko preseže 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Tedaj lahko zaprosimo tudi za pomoč EU-ja.
Trenutno ocena znaša okoli 135 milijonov evrov, a je na lokalnih cestah več 1.000 kritičnih točk, zato bo škoda skoraj zagotovo večja od 209 milijonov evrov. Točno oceno, koliko je bil kakšen posameznik prizadet v ujmi, pa bodo podali centri za socialno delo.
Dotaknil se je tudi vroče teme nižanja plač gasilcev. Po njegovih besedah plače gasilcev urejajo občine, zato se morajo ti obrniti nanje.
Nismo še iz nevarnosti
Plazenje zemlje se lahko pojavi tudi več dni po poplavah, pa opozarja vodja sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč na okoljskem ministrstvu Ervin Vivoda. Lastniki objektov naj bodo zato vsaj še dva tedna po poplavah pozorni na razpoke v zemljini.
Te razpoke lahko pomenijo, da se je sprožil plaz, opozarja Vivoda. Poplavljene objekte naj izsušijo, za obrtniška dela in nabavljeni material za obnovo pa naj hranijo račune, ki so podlaga za pomoč. Praviloma se plazovi sprožajo šele nekaj dni po poplavah, ko je zemlja dodobra namočena in ko začne zemljina drseti.
Plazenje zemlje je sicer po poplavah najnevarnejši pojav. Vivoda pa ob tem opozarja, da je treba zdaj poplavljenje objekte prezračiti, jim omogočiti, da se izsušijo. "Glede na to, da prihajamo v obdobje hladnega in deževnega vremena, priporočamo aparate za izsuševanje sten in tlakov, ki se sicer uporabljajo v gradbeništvu, in sicer zato, da se objekti čim prej čim bolje izsušijo pred prihodom zmrzali," je izpostavil.
V okvirju si lahko preberete pismo Mozirjanov gasilcem, ki so jim pomagali v ujmah.
Živimo v času, ko je življenje večine v včasih zelo nevzdržnem tempu. V času, ko včasih nimamo časa niti zase, kaj šele za druge. In ta vsakdan je v ponedeljek prekinila narava. Poslala nam je obilne padavine, ki so marsikje v Sloveniji povzročile ogromno gorja. Prav tako so se zaradi padavin razbesneli potoki, razbesnele so se reke in povzročile ogromno gorja tudi prebivalcem občine Mozirje. Razbesnele reke so nas primorale, da smo si vzeli čas zase in pustili vse drugo, da smo lahko začeli reševati svoje premoženje, kolikor je to sploh bilo mogoče. Zaposleni so, če je to le bilo mogoče, zapustili delovna mesta ter odhiteli domov. Iz najnižjih predelov hiš se je začelo reševati, kar se je le dalo. Zatem pa je sledilo le nemočno opazovanje, kako skozi vsako najmanjšo špranjo v domove priteka voda, ki je ušla izven svoje poti. Marsikdo je bil obupan in ni vedel, kako ukrepati. Voda vsepovsod, na dnu vsega mulj. Najtežje je začeti. Vodo odstranjevati z vedri je zamudno, težko, skoraj Sizifovo delo. In tukaj se je še enkrat več pokazala dobra plat slovenskega prebivalstva. Solidarnost. Sploh pri ljudeh, ki jih preredko pohvalimo oziroma jim izrečemo zahvalo. Prostovoljni gasilci. Ko dobijo poziv, iz rok izpustijo vse, kar imajo, in odhitijo k ljudem, potrebnim pomoči. Brez razmišljanja. Tvegajo tudi svoja življenja, zapustijo svoje domove zato, da pomagajo drugim. Tako je bilo tudi v Mozirju. Gasilci so prišli na pomoč vsem, ki s(m)o pomoč potrebovali. In ne le domači gasilci. Prišli so gasilci z vseh koncev Slovenije. Največ z ljubljanskega območja, kjer je narava v večini primerov ljudem prizanesla. Preko 100 prostovoljnih gasilcev se je tako v torek kot v sredo pripeljalo v Mozirje in ponudilo svoje roke za pomoč. Prišli so pomagat popolnim neznancem. Vozili so se po vaseh in ponujali svojo pomoč. Kdor je želel, je lahko prosil za pomoč in jo dobil. Izčrpane so bile izjemne količine vode, odstranjena ogromna količina mulja in blata, premaknjenih nešteto škatel, zabojev, omar. Vse za en malenkosten »hvala lepa«. Brez plačila. Vse, kar smo jim lahko dali v zahvalo, je kak topel čaj ali kava in prijazna beseda. Žal pa nekateri tudi tega ne znajo ceniti in so prostovoljni (!) gasilci sprejeti tudi z nerganjem. Dragi prostovoljci! Upamo, da je bilo slabih besed čim manj in da ste občutili hvaležnost vseh nas. Če bi lahko, bi vsem stisnili roko. Če bi lahko, bi vse v zahvalo objeli. Če bi lahko … Lahko pa vam vsem javno izrečemo zahvalo za vse ure, ki ste jih preživeli stran od svojih domov, stran od domačih, stran od svojih opravil. Samo zato, da ste pomagali sočloveku v stiski. Hvala vam za vse, kar ste naredili. Hvala tako domačim prostovoljcem kot tudi prostovoljcem z drugih koncev Slovenije. Za konec pa vas pozdravljamo z vašim pozdravom: »Na pomoč!«
V imenu Mozirjanov Klemen Čretnik
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje