Natančnih podatkov o zavrženi hrani ni. Na ministrstvu za okolje in prostor zato le ocenjujejo, da na dan zavržemo vsaj četrt kilograma hrane. Ekologi brez meja so pri svojih ocenah strožji - menijo, da je leta 2011 pri nas nastalo najmanj 168.000 ton odpadne hrane, v najslabšem primeru pa tudi do 270.000 ton.
"Obe številki sta izrazito preveliki. To pomeni, da v Sloveniji zavržemo precej več od 82 kilogramov (to je namreč najbolj konservativna ocena količine zavržene hrane, op. p.) hrane na prebivalca. Približno ali pa malo manj kot polovica od tega pade na gospodinjstva, preostalo pa pade na industrijo - od pridelave do predelave in trgovine," je za Val 202 povedal Albin Keuc iz društva Ekologi brez meja. Le minimalen del zavržene hrane (okoli 10 odstotkov) predelamo, drugo konča na smetiščih.
V smeti največkrat zelenjava, sadje in kruh
Ekologi brez meja so maja izvedli spletno anketo, v kateri so ljudi spraševali, koliko in kakšno hrano zavržejo, kaj storijo z ostanki hrane in podobno. Sodelujoči v anketi so razkrili, da v gospodinjstvu, v katerem živijo, največkrat zavržejo svežo zelenjavo in solato (tako se dogaja 40 odstotkom sodelujočih), 36 odstotkov jih zavrže sadje, pri 33 odstotkih v smeteh konča kruh, v 22 odstotkih pa zavržejo mlečne izdelke. Redkeje vprašani zavržejo globoko zamrznjeno hrano, meso in ribe ter sokove in druge pijače.
Le dobra petina jih je odgovorila, da ne zavrže ničesar, a to ne pomeni, da ostankov hrane ne "pridelajo" - ostanke hrane in pokvarjena živila namreč končajo ali v želodčkih hišnih in obhišnih ljubljenčkov ali pa na domačem kompostniku. Ekologi brez meja ob tem opozarjajo na pomembno vprašanje, ki pa še ni razrešeno: ali je tako "predelana" hrana zavržena ali ne.
Kdaj hrano zavržemo največkrat? Ista anketa je pokazala, da ljudje največkrat zavržejo ostanke pri pripravi jedi, temu pa tesno sledijo pokvarjena hrana, ostanki hrane s krožnikov, živila s pretečenim rokom in ostanki prevelikih količin skuhane hrane. So razlogi za to, da hrana konča v smeteh? "Kar 80 % gospodinjstev je kot razlog zavrženja izbralo napad plesni. Kot drugi razlog je 41 % gospodinjstev izbralo pretečeni rok uporabe, v 17 % pa je k zavrženju pripomogel slab okus hrane. 8 % gospodinjstev je kot razlog zavrženja navedlo prevelik nakup in 4 % gospodinjstev je izbralo preveliko pakiranje," pojasnjujejo v društvu.
Da bo volk sit in koza cela - platforma za Slovenijo brez zavržene hrane
Tudi zato so v društvu pripravili akcijo Volk sit in koza cela, v okviru katere želijo ljudi ozavestiti o tem, koliko hrane zavržejo, najti načine, kako hrano čim dlje ohraniti svežo (in nepokvarjeno), in spodbuditi k čim učinkovitejši porabi hrane. Spodbuditi želijo tudi oblikovanje nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane. Zastavili so si cilj - do 50 odstotkov manj zavržene hrane do 2025, ki je po njihovem prepričanju popolnoma dosegljiv.
V okviru nedavnega sejma Narava in zdravje so svojo pobudo predstavili tudi na okrogli mizi, na kateri so poleg Albina Keuca iz društva sodelovali še biotehnolog Peter Raspor, direktor kmetijsko-gozdarske zbornice Branko Ravnik, predstavnica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Jana Ramuš, župan Vrhnike Stojan Jakin, direktor ljubljanske Snage Janko Kramžar, ravnateljica Blanka Vombergar, Zdenko Podlesnik iz Lions Distrikta Slovenija ter evropski poslanec in nekdanji minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Med razpravo so udeleženci krogle mize ugotovili, da velike količine odpadne in zavržene hrane nastajajo v celem živilsko-prehrambnem krogu: "od vil do vilic", zato je treba ukrepati na vseh področjih, kjer se hrana meče v smeti. Ugotovili so, da so podatki o količini zavržene hrane priložnost, da moderniziramo slovenski prehranski krog in spodbudimo povpraševanje po ekološko in lokalno pridelani hrani,
Hrana kot potrošno blago - in tako se tudi proizvaja
Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je opozoril, da je hrana postala potrošniško blago, kar pomeni, da se hrana danes proizvaja množično - in to predvsem v tujini, posledično pa do slovenskih kupcev potuje dlje. Zato sam rešitev za manj zavržene hrane vidi v lokalni pridelavi in potrošnji. A še pred tem je treba ljudi poučiti, da ni nujno kupovati popolne pridelke z dolgim rokom uporabe, ampak so pogosto boljši in bolj zdravi pridelki netipičnega videza, ki so obenem naredili krajšo pot do kupca.
"Izkrivljen odnos do hrane"
Podobno opozarja tudi Peter Raspor, starosta slovenskih biotehnologov, ki poudarja: “Do zavržkov hrane prihaja zaradi prevelike ponudbe in izkrivljenega odnosa do hrane." Večjo potrošnjo in posledično še več zavržene hrane po njegovem mnenju povzroča tudi pretirano oglaševanje.
Jana Ramuš meni podobno. "Marsikdo nima odnosa do hrane," je opozorila na okrogli mizi. Sama rešitev vidi v učinkovitejših kmetijsko-živilskih verigah, ki bi lahko zmanjšale odpad v celotnem prehrambnem sektorju. Rastor ob tem poudarja: "Z znanjem moramo razgraditi nezaupanje v celotni prehranskooskrbovalni verigi. In ne smemo pozabiti na razumen nadzor, ki bo tej - za Slovenijo izjemno pomembni - verigi omogočil delovanje, tehnološko modernizacijo, varnost in etičnost."
Preveč neživljenjskih zakonov
A če je videti, da so rešitve preproste, pa se znova zaplete pri zakonodaji - župan Vrhnike Stojan Jakin je opozoril, da smo, ko gre za vlogo lokalne skupnosti pri ohranjanju okolja oz. tem primeru pri omejevanju zavržene hrane "hendikepirani". Preveč je zakonov, ki jih je težko implementirati, saj so neživljenjski, je poudaril. Po njegovem prepričanju bi k zmanjšanju odpadkov pripomoglo predvsem osveščanje ljudi, že majhnih otrok, kako zdravo živeti. Poleg tega je nujno vzpostaviti red na področju oglaševanja, je še dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje