Bučar in Hribar sta svoji stališči glede arbitražnega sporazuma predstavila na tiskovni konferenci Slovenskega panevropskega gibanja, na kateri je kot gost sodeloval tudi Boris Pahor.
Opozoril je, da Slovenija ne nastopa kot država. "Slovenija se je morala z Italijo pogovarjati, da ji je dovolila vstop v Evropo, in to po vsem tem, ko je počenjala, kar je počenjala. Slovenija bi danes morala nastopati na isti način," je prepričan tržaški pisatelj in publicist.
"Sporazum kot švicarski sir - poln lukenj"
Še ostrejši je bil filozof Tine Hribar, ki je Hrvaško označil kot agresorja, sporazum pa kot švicarski sir - poln lukenj. Prepričan je, da tukaj Hrvaška ne bo izgubila nič, le Slovenija bo, saj naša vlada ne ve, kaj dela. To je opisal s primerom: "Imeli smo njivo, zasedli so jo polovico, mi pa zahtevamo četrtino. Polovico tako ali tako izgubimo."
"Arbitražni sporazum dokončni polom"
Po njegovih besedah so si Hrvati namreč postopoma prisvajali ozemlje "in ta arbitražni sporazm je le zadnji odstop, zadnji umik, dokončni polom". Da gre za agresorja, je po njegovem priznal tudi premier Borut Pahor. Priznal naj bi, tako meni Hribar, da je Hrvaška okupirala pol Piranskega zaliva in zdaj smo prisiljeni v sporazum, da ga dobimo nazaj.
Vabljeni k branju:
SLS: Povejmo, da morja ne damo, DeSUS: Podpiramo Pahorja
To naj bi povzročilo le še dodatno utrjevanje statusa quo, saj da se bo postopek zavlekel za deset let, kar naj bi po desetem členu sporazuma pomenilo, da se "nam za deset let zavezuje usta in v tem času ne bomo smeli reči nič proti Hrvatom". Hribarju se tako edina možnost zdi glasovanje proti refrendumu, ne izključuje pa mediacije, a najprej bi se morala Hrvaška "umakniti na začetno stanje".
Kot v prejšjem sistemu?
Slovenski premier Pahor naj bi se obnašal tako, kot so se obnašali politiki v nekdanji Jugoslaviji, pa je menil starosta slovenske politike France Bučar, ki tako ni skoparil na račun premierja in vlade. Po njegovih besedah je namreč premierjev odziv vedno samo ta, "da je to je najboljši sporazum, ki smo ga lahko dosegli, in jaz sem tisti (torej Borut Pahor, op. a.), ki ima prav". Po njegovih besedah se tako vračamo v "komunistični ideološki svet, ko je Kardelj rekel, da je tako in je tako bilo, in tega ne moremo sprejeti".
Presedniku vlade je očital, da še ni predložil razumljivih dokazov in, da "gre za neko navadno prepričevanje, kot da je slovenski narod neka skupnost mentalno zaostalih ljudi".
Bučar: Pahorjevo ravnanje protistavno
Obenem je še dodal, da Pahor odloča o usodi naroda, a da za to nima nobenega pooblastila, in je tako njegovo ravnanje protiustavno, čeprav "ima na ustih, da se obnašam tako, kot ko smo se osamosvajali," je dejal in nadaljeval, "Pahor in preostali se sklicujejo na duha slovenskega naroda, ampak ga negirajo. Pred Hrvati se obnašamo kot žaba pred kačo. Trdi smo od strahu, sprašujemo se, kaj se nam lahko zgodi, če ne sprejmemo sporazuma. Nič se nam ne more zgoditi, dokler imamo svojo lastno državo."
Tudi Bučar je prepričan, da Hrvaška nima za to svoje stališče nobenega pravnega naslova, ter da gre za navadno okupacija teritorija, ki ga Hrvaška nikoli ni imela in nikdar tam ni živel noben Hrvat. S tem se je strinjal tudi Boris Pahor, češ da zgodovina priča, da Piranski zaliv s Savudrijo vred ni bil nikoli hrvaški.
Nato pa se je vprašal, da "kdo zagotavlja, da bo komisija določila, da bo Slovenijo poslala na morje. Če to določi, smo fertik," je bil jasen. To bi namreč pomenilo,d a bi se Sloevnija za izhod morala dogovarjati tudi z Italijo, a da še nikoli ni do Hrvaške, Italije ali Avstrije nastopala kot država.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje