Poslanci so v ponedeljek po dolgi in burni razpravi skoraj soglasno podprli akt o razpisu zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško (več o tem v sorodnih novicah). Ker so politični akterji v preteklih dneh sprejeli tudi odločitev, da meja z južno sosedo ne bi smela posegati v "najpomembnejšo postransko stvar na svetu" (nogometno svetovno prvenstvo) ter poletne počitnice, bodo stvari potekale dokaj hitro.

V sredo, ko se sestane Državna volilna komisija (DVK) in določi rokovnik opravil, začnejo teči zakonski roki za njegovo izvedbo. Kampanja se bo začela v petek. Akt o razpisu referenduma bo DVK moral javno objaviti do 22. maja. Način objave sicer še ni znan, pred parlamentarnimi volitvami 2008 so, denimo, vsa slovenska gospodinjstva prejela brošure z listami kandidatov. Ljudstvo bo svoje reklo 6. junija.

Pomembna tema, hiter tempo
Kampanja se bo končala 4. junija opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Ni še znano, katere politične stranke in civilnodružbene organizacije bodo vstopile v referendumsko kampanjo in ali se bodo pri organizaciji kampanje med seboj povezale. Po neuradnih podatkih tako v koalicijskih kot opozicijskih parlamentarnih strankah potekajo pogovori o skupni organizaciji kampanje. Svojo kampanjo bi lahko organizirala tudi vlada, a se po neuradnih podatkih za to ne bo odločila.

Organizatorji kampanje so v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji lahko predlagatelji referenduma ali drugi subjekti, ki so zainteresirani za izid referenduma. Vsi, ki bodo vstopili v kampanjo, morajo do 12. maja odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo zbirali sredstva za financiranje kampanje in s katerih bodo morali poravnati tudi vse stroške kampanje.

Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna, organizatorjem referendumske kampanje pa ne pripada povračilo stroškov kampanje, kot to velja za volilno kampanjo. Za kampanjo lahko porabijo največ 0,25 evra na volilnega upravičenca v državi. Sodeč po podatkih o številu volivcev pred parlamentarnimi volitvami - novo evidenco volilne pravice na notranjem ministrstvu še pripravljajo - bodo organizatorji za kampanjo lahko porabili največ 420.000 evrov.

Türk: Sporazum je dober
Izjave v zvezi s prihajajočim referendumom sta tako med vidnejšimi družbenopolitičnimi akterji prva podala predsednik republike in najvišli predstavnik RKC-ja v Sloveniji. Predsednik republike Danilo Türk je v izjavi za javnost ponovil, da je arbitražni sporazum "dober dokument, ki nudi primeren pravni okvir za pravično rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško in zagotavlja uveljavitev nacionalnih interesov Slovenije". Zato bi ga morali državljani Slovenije na referendumu potrditi, meni predsednik.

Vprašanje ureditve vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško je tako pomembno, da presega dnevnopolitične interese političnih strank, poudarja predsednik Türk. Prepričan je, da se tega zavedajo tudi slovenski državljani in da bodo "pokazali racionalnost ter dokončno potrdili ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško". Türk meni tudi, da ima Slovenija "veliko pravnih, zgodovinskih in političnih argumentov, ki jih bo lahko uspešno predstavila v arbitražnem postopku". Bo pa treba kakovostno pripraviti slovenski memorandum za arbitražno sodišče, še opozarja predsednik republike.

SDS se bo v kampanjo aktivno vključil
Točko dnevnega reda je popoldne obravnaval tudi izvršilni odbor največje opozicijske stranke SDS. Njen predsednik Janez Janša je v izjavi za javnost med drugim ponovil, da je sporazum slab, ker ogroža slovensko suverenost na morju in druge dolgoročne vitalne interese slovenskega naroda. Edina možnost, da se prepreči posledice arbitražnega sporazuma, je, da se ta sporazum na referendumu zavrne, meni prvak SDS-a, zato bodo v izvršilnem odboru pozvali vse organe stranke in tudi slovensko javnost, da se vključi v razpravo pred dločanjem in na referendumu glasuje proti arbitražnemu sporazumu. Prepičani so namreč, da obstajajo bistveno boljše alternative "temu arbitražnemu sporazumu, ki ga je brez sodelovanja strokovne javnosti in opozicije podpisala slovenska vlada".

Poudaril je, da se Sloveniji ne mudi in se lahko pogaja za boljši sporazum, če pa se mudi Hrvaški, lahko ratificirajo že dogovorjeni sporazum Drnovšek-Račan in mejno vprašanje rešuje na zadovoljiv način.

Stranka se bo z odprtjem posebnega transakcijskega računa ter organizacijo javnih tribun aktivno vključila v referendumsko kampanjo, je povedal. Janša je napovedal, da bodo skušali zbrati toliko sredstev, kolikor bo mogoče. Hkrati je napovedal tudi sodelovanje s parlamentarnimi strankami, ki sporazuma ne podpirajo, in civilno družbo z enakimi stališči ter strokovnjaki za mednarodno pravo. Na javne tribune ne bodo vabljeni le člani, ampak širša javnost in tudi zagovorniki arbitražnega sporazuma.

Na vprašanje, katero alternativo pa bi lahko ponudili, je Janša spomnil na pravno mnenje, ki ga je leta 2007 izdelal sedanji prometni minister Patrick Vlačič. V njem Vlačič kot najboljšo rešitev predlaga prepustitev odločanja o vprašanju haaškemu sodišču po načelu ex aequo et bono.
Stres: Cerkveno poslanstvo je slovensko-hrvaško prijateljstvo
Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je o arbitražnem sporazumu dejal, da v Cerkvi svoje temeljno poslanstvo vidijo v skrbi za to, da se bosta slovenski in hrvaški narod še naprej dobro razumela, da bo meja pravična, ne taka, ki bi nas razdvajala ali vzbudila kakršna koli čustva prizadetosti, ogoljufanosti ali zamere. "To je naše temeljno poslanstvo. Mi se ne bomo spuščali v razprave o tem, katera meja je prava ali katera metoda je prava. Za to so drugi ljudje, ki so usposobljeni, ki imajo vse kompetence in ki imajo tudi pristojnosti za to."
Ratifikacija arbitražnega sporazuma bo na referendumu potrjena, če bo zanjo glasovala večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali. V tem primeru bodo zakon o ratifikaciji takoj razglasili. Če bodo volivci zakon zavrnili, v letu dni od odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.