Javna poraba za izobraževanje je po navedbah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) četrta najvišja v deležu od BDP-ja med članicami EU-ja, levji delež te visoke uvrstitve pa odpade na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. V predšolskem in visokošolskem sektorju je medtem poraba približno na ravni EU-ja.

Razlog za visoko raven porabe vidijo v veliki masi za plače in v manjši meri v porabi za material ter storitve. Investicijska poraba v šolstvu je skladna s povprečjem Unije, kar po oceni sklada napeljuje na preveliko število zaposlenih v sektorju.

Med predlogi za učinkovitejšo porabo navajajo med drugim povečanje števila učencev oz. varovancev na učitelja oz. vzgojitelja v nekaterih delih izobraževalnega sistema, optimizacijo mreže šol in povečanje efektivnega dela učiteljev v učilnicah.

IMF: Polovica šol z 200 učenci in manj
Izpostavili so, da se je med letoma 2000 in 2012 število zaposlenih v izobraževanju povišalo za 27 odstotkov ob istočasnem zmanjšanju števila učencev za pet odstotkov. Največja odstopanja med številom zaposlenih in številom šolajočih so zaznali na območju terciarnega in osnovnošolskega izobraževanja.

Iracionalnost slovenskega šolskega sistema se kaže tudi v tem, tako IMF, da ima okoli 40 odstotkov šol manj kot 15 učencev na razred, poleg tega ima kar 50 odstotkov šol manj kot 200 učencev. Možnosti prihrankov je na dlani, in sicer v manjšem obsegu administracije in drugega osebja, ki bi ga prineslo združevanje, so prepričani.

Strokovnjaki IMF-ja predlagajo tudi reze v finančno podporo študentov, med mogočimi prihranki tako navajajo povečanje nadzora nad porabo in zaostrovanje pogojev za študente, ki so upravičeni do štipendij, subvencionirane prehrane, prevoza in drugih ugodnosti. Ugodnosti bi morale biti namenjene izključno tistim, ki končujejo obveznosti v predvidenih rokih, močneje pa bi morali zaostriti tudi merila o družinskih prejemkih.

Štrukelj: "Učitelji so preobremenjeni"
Glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj pa je za časopis Dnevnik opozoril, da je bilo v izobraževanju že do zdaj največ rezerv v javnem sektorju in da učiteljev ni mogoče še bolj obremeniti, ne da bi trpela kakovost šolskega dela. "Število otrok v osnovnih šolah se že štiri leta zapored povečuje, medtem ko število zaposlenih zmanjšujemo za en odstotek na leto. Učitelji so preobremenjeni. A ko bodo posledice postale očitne, bo že prepozno," je izpostavil Štrukelj.

Štrukelj meni, da IMF pozablja na geografske zakonitosti Slovenije in težnje po centralizaciji, ki jih nekoliko zavira ravno razvejana mreža šol. Šole zlasti v odročnejših krajih pomenijo tudi kulturna središča, ki povezujejo kraj in ljudi.

Na navedbe v poročilu IMF-ja se je odzvala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki je dejala, da gre samo za priporočila in jih kot taka tudi jemljejo. Vlada se zaveda, da je v Sloveniji treba upoštevati "zatečeno geografsko razpršenost in umeščenost šol, lokalno pomembnost šol in hkrati tudi nov generacijski prirast".

"Ta pomembno vpliva na to, da lahko dobro organiziramo izvajanje kakovostnih programov in s tem zagotovimo izpolnjevanje standardov," pojasni Makovec Brenčičeva in doda, da se bodo priporočil lotili v stiku z deležniki, kot je šolski sindikat. Ohraniti je treba kakovostno šolo na vseh ravneh, je sklenila ministrica.