Preiskovalna komisija o zadevi Patria bi morala zaslišati Blaža Zgago, Andreja Plausteinerja in Igorja Zimiča, vendar se Zgaga seje ni udeležil, Zimič pa še ni odvezan molčečnosti, zato je bil za zaprtimi vrati zaslišan le Plausteiner.

"Prišli smo do drugačnih ugotovitev, kot so se pojavljale v javnosti"
Predsednica komisije Eva Irgl je po zaslišanju povedala, da je bil direktor urada za preprečevanje pranja denarja Andrej Palusteiner v svojih odgovorih izjemno protisloven, tudi pri vprašanjih, ki so se nanašala na nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa. "Soočal se je včasih z delno izgubo spomina, največkrat ga je pa izgubil kar v celoti," je še razkrila Irglova, ki je zaslišanje ocenila kot zelo zanimivo.

Irglova je še zatrdila, da bi preiskovalna komisija morala nadaljevati delo, ne glede na razpust parlamenta 21. oktobra, saj je prepričana, da bi javnost morala izvedeti za ozadje afere Patria. Pri tem računa tudi na podporo kolegija predsednika DZ-ja.

"Potrebno je zaslišati še nekaj prič. Če ne bo končnega poročila, se lahko obeta tudi delno. Mi smo preko zaslišanj različnih prič prišli do precej drugačnih ugotovitev, kot so se pojavljale v javnosti do zdaj. Mislim, da mora biti javnost s tem seznanjena," je še poudarila.

Plausteiner delno odvezan molčečnosti
Plausteiner bi moral biti zaslišan že na prejšnji seji, vendar ga vlada do takrat še ni odvezala dolžnosti varovanja tajnih podatkov. Vlada je pozneje sicer sprejela sklep, da Plausteinerja razreši dolžnosti varovanja tajnih podatkov, vendar le tistih, ki so nastali v uradu. Vlada namreč nima pristojnosti, da Plausteinerja razreši dolžnosti varovanja tajnih podatkov, ki jih je urad pridobil od komisije za preprečevanje korupcije.

Kot trdi Drago Kos, je njegova komisija uradu za preprečevanje pranja denarja posredovala depešo finskega Interpola glede zadeve Patria, ki naj bi jo Plausteiner pokazal tudi nekdanjem finančnemu ministru Andreju Bajuku.

Plausteiner po zaslišanju ni dajal izjav za medije.

Zgaga: Z Berglundom sva dobro opravila svoje delo
Novinar Blaž Zgaga, ki je pomagal finskemu novinarju Magnusu Berglundu pri iskanju sogovornikov v Sloveniji za finski dokumentarec Resnica o Patrii, je bil zaslišan že na zadnji seji, vendar je bila ta prekinjena, še preden je odgovoril na vsa vprašanja članov komisije, zato bi moral znova pričati, vendar je komisijo obestil, da se zaradi službenih obveznosti seje ne more udeležiti.

Med zaslišanjem je Zgaga zatrdil, da meni, da sta z Berglundom dobro opravila svoje delo. Na vprašanje, ali mu je Berglund pokazal dokaze za svoje trditve, da je Janša prejel podkupnino, je najprej odgovoril, da ne, nato je pozneje dejal, da je dokaze videl šele naknadno, na koncu pa je izjavil, da na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z da ali ne.

Skeptiki in nasprotniki Berglunda so obtožbe o Janševem sprejemanju podkupnine označili kot politični konstrukt slovenske levice. Opozarjali so, da je bil Zgaga, poleg novinarja Mateja Šurca, pobudnik peticije 571 levici naklonjenih novinarjev, ki so predsednika SDS-a Janeza Janšo leta 2007 obtožili ogrožanje medijske svobode.

Zimič ni hotel izdati svojega vira
Kriminalistični inšpektor Igor Zimič je bil, tako kot Zgaga, zaslišan že na zadnji seji, vendar takrat ni želel razkriti, od koga je dobil informacije, ki jih je zapisal v zaznamek 11. septembra 2008, pri čemer se je skliceval na dolžnost varovanja tajnih podatkov.

V uradnem zaznamku je Zimič navedel, da je v začetku septembra 2008 prišel do delno zanesljivega podatka, da je Andrej Lasbaher povedal znancem, da je od poslovneža Walterja Wolfa prejel 2 milijona evrov. S tem denarjem naj bi nato Lasbaher začel izdajati brezplačnik Slovenski tednik.

Pred komisijo je poudaril, da je le napisal, kar je slišal, in da sam ne trdi, da je to res. Ker svojega vira ni želel razkriti, je predsednica komisije Eva Irgl na Aleša Zalarja, ki vodi ministrstvo za notranje zadeve, naslovila zahtevo, da Zimiča odveže molčečnosti.

Zalar ji je v dopisu odgovoril, da na ministrstvu za notranje zadeve ocenjujejo, da obstajajo glede razrešitve varovanja tajnosti podatkov določeni zadržki, zato bo zadeva odstopljena v odločanje predsedniku pristojnega višjega sodišča, kar pomeni, da komisija še ne bo mogla nadaljevati z zaslišanjem Zimiča.

Kakšni so dejansko ti "določeni zadržki", zaradi katerih Zalar ni želel sam odvezati Zimiča molčečnosti, kar mu dovoljuje odločba ustavnega sodišča, pa v dopisu ni pojasnil.

Irglova: Konstrukti se podirajo kot hišica iz kart
Irglova meni, da se je Zalar odločil za taktiko zavlačevanja, da bi preprečil zaslišanje Zimiča, ki je po njenih besedah ključna priča za razjasnitev tako hudih obtožb, kot se pojavljajo v zadevi Patria. 21. oktobra bo namreč državni zbor razpuščen, zato je vprašanje, ali bo Zimič sploh še lahko zaslišan.

Irglova je ob tem dodala, da taka ravnanja samo potrjujejo njeno mnenje, da se tistim, ki so delali konstrukte, ti podirajo kot hišica iz kart.