Uveljavitev sprememb zakona o vladi prinaša organizacijo vlade, kot si jo je zamislil koalicijski trojček Gibanja Svoboda, SD in Levica. V vladi premierja Roberta Goloba bo tako po novem sedelo 20 ministrov, zakon prinaša še spremembe pristojnosti in imen nekaterih ministrstev, pa tudi ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Kandidati za vodenje novih ministrstev in ministrstev s spremenjenimi resorji bodo morali po mandat za funkcijo v državnem zboru (DZ). Kot kaže, bo takšnih vsaj devet, nekateri bodo morali poslancem svoje načrte predstavljati že drugič v tem mandatu.

Pričakovati je, da bo lista z imeni ministrski kandidatov v DZ romala po praznikih, zaslišanja ministrskih kandidatov pa naj bi nato sledila v prvem tednu novega leta.

RTV Slovenija

Z dnem uveljavitve novele zakona o RTV Slovenija pa prenehata mandat članov programskega in nadzornega sveta zavoda in mandat generalnega direktorja ter direktorjev radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTV Slovenija bosta nadaljevala delo do konstituiranja sveta zavoda v skladu z novelo, generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa bo opravljal funkcijo do imenovanja uprave zavoda kot vršilec dolžnosti.

Novi 17-članski svet zavoda, ki bo nasledil dozdajšnji programski in nadzorni svet, mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V skladu s prizadevanji vlade in civilne družbe, da se javni zavod depolitizira, nobenega člana sveta ne bosta imenovala niti DZ niti vlada.

Javni zavod bo v skladu z novelo vodila in upravljala štiričlanska uprava. Predsednika uprave bo imenoval svet na podlagi javnega razpisa, dva člana uprave bo svet imenoval na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa bodo izvolili zaposleni na zavodu. Uveljavljanje novele bo sicer upočasnila pobuda za ustavnosodno presojo s prvopodpisanim predsednikom dozdajšnjega programskega sveta Petrom Gregorčičem.

Dolgotrajna oskrba

V skladu s spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi bo zakon o dolgotrajni oskrbi iz decembra 2021 začel veljati šele 1. januarja 2024, ne pa že 1. januarja 2023. To hkrati pomeni, da se za eno leto prestavlja uveljavitev pravic do institucionalnega varstva starejših in oskrbovalca družinskega člana, ki sta za uveljavljanje na vrsti prvi.

Zaradi zakonskih pomanjkljivosti in nedoslednosti v zakonu bo treba v tem času določena vprašanja in rešitve urediti drugače. Gre zlasti za vsebine, ki se nanašajo na kadre in financiranje, nato za podzakonske predpise in za tisti del izvajanja, za katerega bo zadolžen zavod za zdravstveno zavarovanje.

Novi sistem mora po pojasnilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti omogočiti enoten cenovni dostop do storitev in oceno potreb v domačem okolju, pa tudi enotne vstopne točke in enotno ocenjevalno lestvico potreb. Poleg tega mora zakon zagotavljati krajevno, informacijsko in fizično dostopnost storitev, so opozorili. Spremembe zakona pa prinašajo tudi dodatna sredstva v vrednsoti približno 30 milijonov evrov za pokritje dviga plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev.