Vesel sem, da sem tukaj s tega odra slišal besedilo slovenske državne himne, kakršno bi moralo biti. Močno se je bilo treba potruditi, ampak vredno se je bilo potruditi. Kaj pa je po dvajsetih letih z našo takratno vizijo svobodne demokratične slovenske države?
V ustavi piše: himna Slovenije je Zdravljica, cela Zdravljica - tako smo to tudi razumeli ob osamosvojitvi. Šele 20. oktobra 1994 je bil v parlamentu brez kakšne večje razprave sprejet zakon o slovenskem grbu, zastavi in himni. Nekdo je to prešvercal v besedilo in zdi se mi, da do tega ni prišlo slučajno.
Pobudniki novega veteranskega združenja, ki se bo predvidoma imenovalo Veterani slovenske osamosvojitve, želijo po Peterletovih besedah ohranjati pošten, jasen in spoštljiv zgodovinski spomin na osamosvojitev. "Mladi morajo vedeti, zakaj je do osamosvojitve prišlo. Morajo vedeti, kaj nas je delilo in kaj nas je združilo. Ne ustanavljamo politične stranke, želimo pa ponuditi možnost tistim, ki želijo odnos do osamosvojitve gojiti skladno z njeno naravo," je poudaril Peterle.
Janša: Podprimo pobudo Borisa Pahorja za spremembo besedila slovenske himne
"Začelo se je s tem, ko smo Slovenci premagali strah pred zborovanji v času ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic," je dejal Janša. Prepričan je, da "ima vsaka stvar svoj začetek in tudi to iniciativo je bilo treba nekje začeti". Iniciativo je opredelil kot "pobudo za vseslovensko odprto združevalno veteransko organizacijo slovenske osamosvojitve". "Članstvo ni ekskluzivno, če je kdo pripravljen sodelovati v več združenjih, je dobrodošel," je še zatrdil Janša.
"Predlagam, da do decembra to jedro razširimo in natančno na dvajseto obletnico plebiscita, 23. decembra letos, pripravimo ustanovni zbor tega združenja. Predlagam, da podpremo pobudo Borisa Pahorja in kot poslanci vložimo predlog za spremembo besedila slovenske himne," je pozval Janša. Pahor je 23. avgusta v Štanjelu v govoru predlagal, da se bi se besedilo himne namesto s sedmo, začelo z drugo kitico Prešernove Zdravljice, tako da bi bilo v himni omenjeno tudi slovenstvo.
Bavčar: Vrednote slovenskega naroda je treba deliti z mladimi rodovi
Igor Bavčar, takratni predsednik odbora za varstvo človekovih pravic in poznejši notranji minister v času osamosvajanja, je povedal, da so ga v zadnjih dneh pogosto spraševali, čemu še eno veteransko združenje poleg obstoječih. Bavčar meni, da bi bilo treba vprašanje obrniti: "Zakaj pa tisti, ki nasprotujejo, ne govorijo o štirih, namesto le o dveh združenjih? Imamo tudi Zvezo združenj borcev, veteransko združenje TIGR, Maistrovo združenje."
"Danes ni druge možnosti, kot da se vse ocenjuje skozi strankarsko logiko. Ali si naš ali pa si njihov. Kdor razmišlja s svojo glavo, je motnja tega sistema," je dejal Bavčar, ki je prepričan, da je treba vrednote suverenosti, enotnosti, domoljubja in uporništva slovenskega naroda deliti z mladimi rodovi. "Brez teh vodil ne moremo biti uspešni v društvu svobodnih evropskih narodov," je dodal Bavčar.
Oman: Kaj je danes z našo takratno vizijo?
"Čas je za ukrepanje, časa pa ni na pretek," pa je poudaril Tone Krkovič. Meni, da bi moral biti temelj prenašanje vrednot osamosvojitve na mlade rodove in s tem krepitev nacionalne zavesti. Stanje v Sloveniji je Krkovič komentiral: "Najlažje je pojasniti s prispodobo, kot da se druga svetovna vojna in državljanska vojna sploh še ni končala, osamosvojitev pa sploh še ne začela. Delitve iz državljanske vojne se prenašajo na mlade generacije, vrednote osamosvojitve pa še niso niti pokukale na plano."
Krkovič je ocenil, da je sistem obstoječih veteranskih organizacij, ki "so nastale po osamosvojitvi in imajo danes za nalogo njeno razvrednotenje", nemogoče spremeniti od znotraj, s čimer se je strinjal častni predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Srečko Lisjak. Spregovoril je tudi starosta Slovenske ljudske stranke Ivan Oman, ki je dejal, da se je bilo za enotnost, o kateri se danes veliko govori, treba močno potruditi, a je bilo po njegovem tudi vredno truda. Skrbi pa ga, kaj je po dvajsetih letih nastalo iz naše takratne vizije svobodne in demokratične slovenske države.
Vesel sem, da sem tukaj s tega odra slišal besedilo slovenske državne himne, kakršno bi moralo biti. Močno se je bilo treba potruditi, ampak vredno se je bilo potruditi. Kaj pa je po dvajsetih letih z našo takratno vizijo svobodne demokratične slovenske države?
V ustavi piše: himna Slovenije je Zdravljica, cela Zdravljica - tako smo to tudi razumeli ob osamosvojitvi. Šele 20. oktobra 1994 je bil v parlamentu brez kakšne večje razprave sprejet zakon o slovenskem grbu, zastavi in himni. Nekdo je to prešvercal v besedilo in zdi se mi, da do tega ni prišlo slučajno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje