Kot so pred srečanjem sporočili iz kabineta slovenskega premierja, je bil obisk namenjen nadaljevanju dialoga med državama na najvišji ravni, pregledu aktualnih dvostranskih in evropskih vprašanj ter izmenjavi stališč o razmerah v Ukrajini, tudi glede na razprave na nedavnem izrednem vrhu Nata in zasedanju Evropskega sveta.

"Ena od sprememb, ki zahteva ukrepanje v realnem času, je relativno hitro in zelo gotovo slovo od ruskih energentov. Velik del Evrope je v celoti ali deloma odvisen od ruskih energentov. Vse, kar predstavlja alternativo tem energentom, je zdaj prioriteta EU-ja," je po srečanju v Banskih dvorih dejal Janša.

Plenković je napovedal, da se bodo že prihodnji teden v Zagrebu srečali ministri obeh držav, pristojni za oskrbo z energenti, ki se bodo pogovarjali o uporabi zmogljivosti terminala za utekočinjen plin na Krku.

O možnostih sodelovanja med državama bosta tako razpravljala slovenski minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec in hrvaški gospodarski minister Tomislav Čorić, ki se bosta v Zagrebu sešla prihodnji ponedeljek, ko bosta razpravljala o širitvi plinovoda od Lučkega prek Zaboka do Rogatca.

"Trudimo se, da najdemo skupne pristope, ko gre za dobave, transportne poti, za ostalo potrebno logistiko. Je pa plin seveda manjši del energentov, ki jih potrebujemo za normalno življenje v Evropi. Zelo pomembna je tudi jedrska energija," je dejal Janša in dodal, da državi na obeh področjih vidita veliko možnosti sodelovanja, ko gre za zadostitev potreb tako Slovenije kot Hrvaške.

"Velik del Evrope je v celoti ali deloma odvisen od uvoza energentov iz Rusije in vse tisto, kar predstavlja alternativo temu uvozu in odvisnosti, v tem trenutku predstavlja evropsko prioriteto," je povedal Janša.

Želja Slovenije je po njegovih besedah, da bi imela dovolj kapacitet za to, da je energetsko samozadostna, tudi če je energetski trg v težavah. "Kar se tiče našega interesa za zakup kapacitet, so tiste kapacitete, ki so že zakupljene, zakupljene, naš interes je za dodatne kapacitete," je o zakupu hrvaških kapacitet še dejal slovenski premier.

Slovenija letno potrebuje približno milijardo kubičnih metrov plina. Velik del kapacitet bi zagotovil že plinovod od Lučkega do Rogatca, njegova kapaciteta pa bi znašala 270 milijonov kubičnih metrov, kar je po besedah Janše pomembna količina slovenske oskrbe s plinom.

Medtem ko Sloveniji manjka plina, pa Hrvaški primanjkuje elektrike. Tako je hrvaška vlada po besedah Plenkovića izrazila pripravljenost, da bi pri gradnji drugega bloka NEK-a sodelovala po modelu, kot je sodelovala do zdaj. Janša je dejal, da bodo možnosti za to sodelovanje, ko gre za skupne naložbe drugega bloka NEK-a, v prihodnje preverila pristojna ministrstva.

Plenković hvalil dobre odnose

Hrvaški premier je izrazil zadovoljstvo nad dobrim ozračjem odnosov med obema državama, ki nameravata vse medsebojne težave reševati v obojestransko zadovoljstvo.

Glede vprašanja meje med državama bodo po besedah Plenkovića pogovore nadaljevali resorni ministri. "Obstajajo modeli, po katerih se lahko olajša delo hrvaških in slovenskih ribičev, ko bo prišel čas, pa se bomo pogovarjali tudi o sami razmejitveni črti," je napovedal hrvaški premier.

Plenković se je Janši zahvalil za podporo Slovenije hrvaškemu vstopu v schengensko območje, evrsko območje in v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Janša se je Plenkoviću zahvalil za realističen in konstruktiven pogled na dogajanje v Ukrajini. "Tisti, ki imamo izkušnje izpred 30 let, imamo bolj realistično predstavo, kaj vse je treba narediti, da bo v Ukrajini zavladal mir," je dejal slovenski premier.

Predsednika vlad sta se dotaknila tudi begunske krize, glede katere je Janša dejal, da je Slovenija pripravljena sprejeti proporcionalno število beguncev glede na velikost države in število prebivalcev.

Plenković in Janša sta se pogovarjala tudi o trgovinskem sodelovanju med državama, ki je doseglo 5,6 milijarde evrov izmenjave, in sodelovanju na področju turizma. Hrvaški premier je pri tem poudaril izjemno veliko število slovenskih gostov v preteklem letu. Lani je Hrvaško namreč obiskalo kar 1,16 milijona slovenskih turistov, je dejal.