Po srednem obisku predsednika vlade Roberta Goloba je TV Slovenija v studiu Odmevov gostila predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janšo. Pogovor je vodil novinar Luka Svetina.

Sorodna novica Janković sestanek z Bešičem Loredanom označil za učinkovit. Mestni svetniki zahtevajo izredno sejo.

Ko je pred tremi leta nastopila zdravstvena kriza zaradi covida, se je zdelo, da je to največja kriza v zadnjem stoletju. Zdaj gledamo tisoče ljudi v Ljubljani brez osebnega zdravnika, siti zdravstvene krize si očitno med seboj podajajo roko. Kako vi to vidite?
Vsekakor je stanje zdaj resno. Tudi ti prizori čakajočih so šokantni, še posebej zato, ker se to dogaja v najbogatejši slovenski občini, kjer je veliko denarja. Tukaj ni vzrok zgolj splošno stanje v zdravstvu, ampak so specifični ljubljanski vzroki: slabo vodenje zavoda, pa tudi občine. Absolutno. Jaz si ne predstavljam, kako je lahko nekdo direktor zdravstvenega doma, javnega, državnega oziroma občinskega, mestnega, hkrati pa ima tudi – bom rekel – zasebno zdravstveno ustanovo, kjer so pač neki drugi principi. Protikorupcijska komisija je sicer baje ugotovila, da to ni nezdružljivo, mogoče z njihovimi pravili, ampak z zdravo pametjo pa je to seveda nezdružljivo. Kljub temu pa seveda tega, kar imamo zdaj, ni mogoče primerjati z vrhom epidemije covida, kjer je bilo nekaj sto ljudi na kisiku, tisoč tristo dodatnih bolnikov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tisto je bila res huda kriza in slovensko zdravstvo je to obvladalo enako kot sistemi v bogatejših državah, mogoče celo bolje kot nekateri. Položaj je dejansko resen, ni pa nerešljiva. In zelo se čudim, da nekdo, ki je pred volitvami lani obljubljal, da ima vse rešitve – spomnite se tistih plakatov do specialista v tridesetih dneh – zdaj, po sedmih mesecih, pravi, da bodo šele sestavili neko časovnico za reševanje. Zato jim tudi pomagamo s to izredno sejo, ki bo v kratkem.

Sorodna novica Golob: Osnovno in dopolnilno zavarovanje bomo združevali v univerzalno

Zdaj vlada napoveduje reforme, med drugim tudi zdravstveno. Napoveduje se morda celo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, res da šele leta 2025, pa vendarle. Kako vi vidite ta predlog?
V zdravstvu je veliko problemov, je tudi veliko odličnosti, o katerih se premalo govori. Je tudi veliko žrtvovanja tistih, ki delajo v zdravstvu, in se na to velikokrat pozablja. So slabe plače in Slovenija je tukaj preprosto, glede na to, da smo del evropskega prostora, kjer velja prost pretok znanja, ljudi, kapitala, storitev, nekonkurenčna, ko gre za zdravnike, pa tudi, ko gre za računalničarje recimo ali inženirje. Ti se lahko zaposlijo kjer koli drugod. In ko rešujemo ta problem v Sloveniji, se moramo zavedati, da zdaj nismo več zaprti v neko Jugoslavijo, kjer greš težko čez mejo.

Sorodna novica Poslanci potrdili izredno uskladitev pokojnin in nov način naročanja medicinske opreme

Skratka: dva ključna problema sta v slovenskem zdravstvenem sistemu. Eno je nekonkurenčnost plačila, drugo je pa korupcija v nabavah. In tukaj je, kljub covidu, naša vlada naredila pomemben reformni korak. To je bila sprememba zakona o javnem naročanju v zdravstvu, ustanovitev urada za referenčne cene, na podlagi česar se je vzpostavljal sistem, kjer se dajo nabavne cene primerjati. Prvi ukrep te vlade, ki pravi, da bo delala reforme v zdravstvu, je bil, da je ta zakon in ta urad ukinila, tako da stvari niso več primerljive.

Zdravniki nekako pravijo, da so za stanje v slovenskem zdravstvu krive vse slovenske vlade od osamosvojitve naprej. Tudi vi ste tri vodili. Kako gledate na to? Ste tudi vi sokrivi za stanje?
Prvič, stanje ni ves čas enako. V času je bilo veliko stvari narejenih v slovenskem zdravstvu in kot rečeno, v slovenskem zdravstvu ni vse slabo. Sicer bi bile posledice epidemije bistveno hujše. Res pa je, da je stanje na teh kritičnih točkah takšno, kot je, ne po naključju, ampak zaradi številnih interesov tistih, ki jim zelo odgovarja mešanje javnega in zasebnega v slovenskem zdravstvenem sistemu in nepreglednost pri naročilih storitev oziroma predvsem medicinske opreme in to je pač treba nasloviti.

Vendarle je v zdravstvu treba narediti red, to so bile vaše besede tudi pred volitvami. Reda še kar ni. Zakaj ga ni?
Velik korak k redu pri zmanjšanju stroškov, pri bolj racionalnih nabavah, smo mi naredili kljub epidemiji. Nekaterih korakov v manjšinski vladi v času epidemije ni bilo mogoče narediti, predvsem ni bilo možno popraviti plačnega sistema. In to je v tem trenutku ključni izziv. Če recimo neki zdravnik z desetimi leti prakse lahko v sosednji državi dobi trikrat večjo plačo, potem ga bo ta država privabila. Ali pa še huje. Slovenski podjetniki, ki imajo nekaj kapitala v povezavi z zdravniki, ustanavljajo medicinske centre, v Savudriji, v Lipnici, v Celovcu in tako naprej in iz slovenske javne zavarovalnice se potem stroški pacienta, ki gre tja – gre za evropsko uredbo, ki je pač dejstvo –, preprosto plačajo. To se pa dogaja zaradi tega, ker doma ne vzpostavimo zadostnih kapacitet, ker to nekomu ni v interesu. Jaz se strinjam s temi kritikami, ki pravijo, da je mešanje javnega in zasebnega v zdravstvenem sistemu nedopustno. Tukaj je treba narediti ločnico. Potrebujemo oboje. Zaradi konkurence. Ne potrebujemo pa tega hibrida, ki je predrag, ki omogoča, bom rekel, sistemsko korupcijo na eni strani, na drugi strani pa podplačan kader v javnem zdravstvenem sistemu.

Ko ravno govoriva o plačah zdravnikov: ta plaz zahtev sindikatov v javnem sektorju se je začel ravno s tem pogajanjem vlade z zdravniki, s sindikatom FIDES. Zdaj, nekako se očita sindikatu FIDES, da pa v času vaših vlad ne stavkajo. Očita se vam, da ste povezani z zdravniki. Kako to komentirate?
Jaz skoraj ne poznam prebivalca v tej državi, ki naj bi bil tako ali drugače povezan z zdravniki. Ker vsi potrebujemo te storitve. Kar se tiče pa očitka našim vladam, je pa ta, bom rekel, brezpredmeten. Mi smo se resno pogajali z zdravniškim sindikatom, pa tudi Sindikatom zdravstvene nege in smo skušali vsaj delno ta plačna nesorazmerja rešiti. Z zdravstveno nego je prišlo do podpisa aneksa. Pri zdravnikih je pa ta problem, da je zdaj polovica slovenskih zdravnikov v 57. plačnem razredu. S tem dvigom plač mladim zdravnikom jih bo verjetno še bistveno več. Tega problema se ne da rešiti, če se teh razredov ne odpre navzgor. Mi smo to predlagali v enem od protikoronskih svežnjev, zakon je bil sprejet, da se dvigne za štiri razrede, vendar je ustavno sodišče to rešitev razveljavilo. Tudi sedanja vlada tega problema ne bo rešila, dokler teh razredov ne odklene. In pri tem upošteva seveda tudi dejstvo, da za določene profile ne obstaja nacionalni konkurenčni prostor, ampak obstaja evropski ali pa celo globalni konkurenčni prostor.

Sorodna novica V SDS-u Golobu očitajo, da je pri reševanju zdravstva pozabil na opozicijo

V SDS-u ste se kritično odzvali na vlado, češ da vas ne želi vključiti k reševanju te zdravstvene krize. Premier Golob je dejal, da bodo v ta konsenz vključili tiste, ki delijo iste vrednote, to pa je krepitev javnega zdravstva. Kako ste vi razumeli njegovo izjavo?
Ukinitev zakona oziroma teh rešitev v javnem naročanju v zdravstvu in urada za primerljive cene je krepitev korupcije v zdravstvu in slabitev javnega zdravstva. Verjeli bomo, ko bomo te korake videli. Očitno so ti lobiji, ki jim stanje, kakršno je, odgovarja, v tej vladi enako močni kot v večini levih vlad doslej in mene zelo čudi, da nekdo, ki je pred volitvami govoril, da ima vse rešitve in da je zdravstvo prioriteta, zdaj po sedmih mesecih sestavlja časovnico in kot uspeh razglaša to, da bodo vsi poslanci koalicije podpisali to časovnico. To je samo po sebi umevno, tukaj se nam prodajajo prazne škatle. Njihov problem pa je v tem, da slej ko prej bo te zabojnike treba odpreti in v teh zabojnikih bo morala biti vsebina in tukaj mi želimo pomagati, zato smo tudi sklicali to izredno sejo. Saj ničesar od tega, kar se zdaj na hitro dogaja, verjetno ne bi bilo, če mi pred desetimi dnevi ne bi zahtevali sklica izredne seje.

Sorodna novica Ajanović Hovnik zavrača očitke o privilegiranosti: Gre za realizacijo dogovorov iz preteklosti

Obstoječi plačni sistem v javnem sektorju je implementirala vaša vlada. Zdaj vidimo, da razpada. Vaš nekdanji minister Gregor Virant je dejal, da se je to začelo v Cerarjevi vladi. Pa vendarle, ko vi gledate na ta plačni sistem, je bil dober?
Bil je poskus, da se pride do enotnega plačnega sistema za celoten javni sektor. Bil je to pač poskus s konsenzom. Velika večina sindikatov se je s tem strinjala in recimo, da so bila razmerja med različnimi plačnimi skupinami v tem sistemu blizu tega, kar je realno in kar je mogoče. Ampak tega sistema danes nimamo več. Z različnimi zahtevami posamičnih plačnih skupin, ki so jim različne vlade ugodile, se je to porušilo. Razmerje, kakršno je bilo vzpostavljeno leta 2008, danes ne obstaja. Tukaj sta dve mogoči rešitvi. Ena je resetiranje tega sistema in vrnitev teh razmerij nekje tam, kjer je bil dosežen konsenz; ob tem, da se upošteva tudi evropski konkurenčni prostor za določene poklice. Kar je danes večji problem, kot je bil takrat, ker danes je pomanjkanje zdravstvenega kadra po vsej Evropi, takrat pa tega problema preprosto ni bilo. Druga stvar, ki je tukaj možna in ki jo jaz zagovarjam: da se ohrani reformiran enotni plačni sistem za administrativni del javnega sektorja. Storitveni del javnega sektorja, kot so, zdravniki, šolniki, policisti, vojaki in tako naprej, pa dobi lastne plačne sisteme. Na podlagi tega je tudi lažje primerjati ta širši evropski konkurenčni prostor. Je pa res, da večina sindikatov temu nasprotuje in zaradi tega mislim, da se bo vlada bolj približala tisti prvi možnosti resetiranja tega sistema in iskanju nekih novih razmerij.

Sorodna novica Ob dvigih plač opozorila o omejenosti finančnega prostora: "Vlado je dogajanje prehitelo"

Fiskalni svet pravi, da denarja za sindikalne zahteve niti ni. Ste pustili tej vladi vi prazno blagajno? Tudi ti očitki so bili.
Ta vlada je dobila zelo polno blagajno. Celo mislim, da je bilo več kot milijardo več prihodkov, kot smo jih mi planirali. Res pa je, da so v proračunu za letošnje leto zdaj načrtovali za 18,5 odstotka večjo porabo. To je največji skok porabe, načrtovane porabe kadar koli v zgodovini Slovenije in tega seveda slovenske javne finance ne bodo prenesle. Želim pa tej vladi veliko sreče pri obvladovanju teh pritiskov, ker prvi korak je bil zelo ponesrečen.

Sorodna novica Golob: Pravosodnim funkcionarjem z januarjem 600 evrov bruto dodatka

Lahko bi rekli, da je šlo za najbolj nesrečen strel v lastno koleno, ko je predsednik vlade šel na zbor slovenskega sodniškega društva in rekel, popravili vam bomo plače, s pač nekim sistemskim pristopom, s čimer se jaz strinjam. Ker tudi pri sodnikih gre za nesorazmerja. Ampak potem je pa dodal: dokler pa to ne bo popravljeno, boste pa od prvega januarja vsak mesec dobili še 600 evrov po glavi, zato da boste lažje počakali na to končno rešitev. Vsaka plačna skupina lahko zahteva zdaj isto, da dokler se pogajajo, dobijo petsto ali pa šeststo evrov na mesec. Ker zakaj bi to obljubili samo eni?

Sorodna novica Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank o vladavini prava

Ampak fiskalni svet je pred volitvami opozarjal, da tudi vi delite tako imenovane bombončke. Vaš minister v vladi, Vrtovec, se je izrazil bombonjere.
Ja, velika razlika je med tem, ali se v času epidemije razdelijo razni draginjski dodatki, ker so to enkratna izplačila. To ne obremenjuje proračuna tudi naslednje leto ali pa naslednjih deset let. Če pa vi dvignete, recimo, plače v javnem sektorju za en odstotek, je to velika količina denarja, ki jo morate zagotavljati ne samo tisto leto, ampak tudi naslednje leto in tako naprej in tako naprej. In zdaj imamo še inflacijo, ki bo te pritiske zgolj še povečala.

Sorodna novica Vladni poslanci napovedali podpis zaveze sodelovanja pri zdravstveni reformi

Včeraj je bil koalicijski vrh na Brdu pri Kranju; koalicijske stranke napovedujejo, da bodo anekse h koalicijski pogodbi podpisali v šestih tednih. Je ta večina v državnem zboru po vaši oceni trdna?
Kar se tiče zdravstva pa recimo reforme plačnega sistema v javnem sektorju, smo mi naivno verjeli, da ta koalicija te načrte že ima, da so to že podpisali, ko so podpisali koalicijsko pogodbo. Saj besede tam so. Zdaj, če morajo še kaj dodatno podpisati ... O. K., to recimo ne škodi. Ne moreš pa aneksa ali pa to, da bodo vsi poslanci poleg predsednikov strank podpisali koalicijsko pogodbo ali pa dopolnitev v koalicijski pogodbi, razglašati za uspeh sam po sebi. Od tega nimamo še nič.

Sorodna novica Tonin: Opraviti moramo samorefleksijo. Balažic: Najprej pri sebi, potem s prstom na druge.

So se razmere v opoziciji po tisti napovedi predsednika Nove Slovenije Mateja Tonina, da v vlado z vami več ne gredo, dokler ste vi predsednik, umirile? Ste se s Toninom že kaj slišali?
Opozicija se lahko usklajuje, kar je v redu. Ampak tudi če se ne usklajuje, pač nima odgovornosti vodenja. To je pač drugače, kot če si v vladi. Take besede, ko ste jih citirali s strani gospoda Tonina, je njegova predhodnica na čelu te iste stranke tudi že izgovarjala, pa so jo potem isti ljudje, ki so ji polagali te besede v usta, zamenjali. Težava te stranke je, da pač obstajajo neke strukture, ki menjajo predsednike. Naš ključni problem je to, da Nova Slovenija, ki ima osem poslancev v državnem zboru, Slovenska demokratska stranka pa 27, zase zahteva in je to z glasovi koalicije tudi dobila, vodenje najpomembnejše nadzorne komisije. To je Komisija za nadzor javnih financ, ki vladi pravzaprav ne gleda pod prste. Sedem mesecev je minilo in se nič ne dogaja. Predstavljajte si, da ima Nova Slovenija sedemindvajset poslancev, Slovenska demokratska stranka osem poslancev. Kdo mislite, da bi vodil to komisijo?

Marsikdo primerja Roberta Goloba z vami, češ da sta si podobna v tem, da želita imeti prvo in zadnjo besedo, ko vodita vlado. Ste se morda kakor koli pogovarjali s premierjem, sta se slišala recimo mimo oči javnosti?
Imela sva en precej vsebinski in po mojem mnenju pozitiven razgovor takrat, ko je prišlo do primopredaje. Takrat so odpadle neke obljube, ki pač niso izpolnjene v smislu posvetovanja, ko gre za strateške teme, kjer potrebujemo nacionalno enotnost. Potem pa sva se videla zgolj, ko je šlo za te posvete tudi z drugimi parlamentarnimi strankami. Mislim, da je to škoda, ker Slovenska demokratska stranka nikoli ni nikogar izključevala. Bili smo vedno pripravljeni vključiti tudi druge. Ko smo bili v vladi, smo ponujali partnerstvo za razvoj opozicijskim strankam. Kar se pa vodenja vlade tiče: mi smo imeli v času epidemije vlado, ki je bila večino časa manjšinska in se je bilo treba usklajevati tudi z opozicijo. Sprejeli smo deset protikoronskih svežnjev, vedno smo se morali posebej pogajati, delati kompromise, šteti poslance. Nismo vladali z odloki, kot se zdaj kar tako na pamet govori. Ta vlada ima 53 glasov, je močna večinska vlada, ima tudi obkoalicijsko Novo Slovenijo in nikakršnih ovir ni, da se dejansko gre v nekatere reforme ali pa vsaj popravke obstoječega stanja, kjer stvari niso dobre.

Sorodna novica Kaj bo naredil Logar?

Kaj se zdaj dogaja s predsedniškim kandidatom iz vaše stranke, gospodom Anžetom Logarjem? Kar malce je potihnil v zadnjih mesecih. Nekateri namigujejo, da dela svojo stranko. Kako je s tem?
Gospod Logar je poslanec, normalno opravlja svojo funkcijo kot tudi druge zadolžitve, ki jih imamo v Slovenski demokratski stranki. Tako da tukaj ni nobenih posebnosti.

Sorodna novica Nataša Pirc Musar je s predstavniki opozicije razpravljala o reformah

Danes ste prvič, odkar je nastopila to funkcijo, obiskali predsednico republike Natašo Pirc Musar. Kaj pričakujete od njenega mandata?
Šlo je za precej vsebinski pogovor o nekaterih temah, kjer se misli predsednica bolj angažirati. Nekateri predlogi ustavnih sprememb, uvedba pokrajin, tudi zdravstvena reforma. Šlo je za izmenjavo stališč. Mi smo apelirali nanjo, da skuša delovati tako, da se nekatere razlike, ideološke in ostale, ki obstajajo v slovenski družbi, ne bodo poglabljale, ampak da se bodo ti robovi gladili in da novih razkolov ne bo.

Sorodna novica Mediji na Balkanu o domnevno sumljivih Gen-I-jevih transakcijah na Kosovu

V zadnjih dneh so balkanski mediji pisali o nakazilih srbskega GEN-I-ja na račune črnogorskega podjetja veleposlanika na Hrvaškem, kosovskega, Martina Berishaja. Vsi ti mediji so citirali enega novinarja, Luka Perša iz Slovenije. Pa vendarle: gospod Golob je včeraj dejal, da je za to pisanje pravzaprav kriva stranka SDS. Nekako je okrivil vas in vašo navezo.
Mi smo tako in tako za vse krivi. Bilo bi čudno, če ne bi bili še za to. Dejstvo pa je, da so za to pisanje verjetno kriva neka nakazila, o katerih so bili objavljeni dokumenti. Po mojem mnenju gre zgolj za vrh ledene gore in zelo obžalujem, da že od maja zaman čakamo na tiste tri podpise poslancev Nove Slovenije, ki so bili obljubljeni, da se ustanovi preiskovalna komisija tudi v slovenskem državnem zboru, da se ti sumi raziščejo. Pa naj se ugotovi, zakaj je pravzaprav šlo. Ker očitno policija po vseh teh posegih, kot smo videli, tukaj ne bo nič naredila. Zelo dvomim, da tudi tožilstvo ali pa sodniki, potem ko so veselo ploskali za teh 600 evrov. Jaz ne bi rad, da druge države po Balkanu prej ustanovijo preiskovalno komisijo o zadevah, ki izvorno izhajajo iz Slovenije, kot pa mi.