Odvetnik Janeza Janše Franci Matoz tega ni storil, v četrtek pa je nekaterim medijem dejal, da bi vrhovno sodišče to moralo storiti tudi brez takšnega zahtevka, je poročala novinarka TV Slovenija Nataša Markovič.

Tudi senat vrhovnega sodišča, ki bo vsebinsko odločal o zadevi Patria, ni še določen oziroma sestavljen. Po pravilih mora biti najprej določen sodnik poročevalec. Kar dve sodnici poročevalki, ki jima je bil dodeljen spis, sta zaprosili za izločitev, a sta bili zavrnjeni. Katera bo sodnica poročevalka, se torej še ne ve; šele ko je določen sodnik poročevalec, se lahko sestavi petčlanski senat.

Vrhovno sodišče prejelo le zahtevo za varstvo zakonitosti
"Vrhovno sodišče RS je zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil zagovornik obsojenega Ivana Janše, prejelo tik pred zaključkom delovnega dne v sredo, 18. 6. 2014. Skladno s Sodnim redom in Letnim razporedom dela je bila zadeva sodniku poročevalcu dodeljena naslednji dan," so sporočili z vrhovnega sodišča. Zapisali so še:

"V četrtek, 19. 6. 2014, sta dve sodnici kazenskega oddelka, vključno s sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena kot poročevalki, podali predlog za izločitev. Predsednik Vrhovnega sodišča je obe zahtevi zavrnil. Vodja kazenskega oddelka je nato predsednika Vrhovnega sodišča naknadno obvestil, da ima sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, vnaprej prijavljeno odsotnost, in predlagal predodelitev zadeve. Predsednik Vrhovnega sodišča predlogu ni ugodil."

Večplastno pomembna zadeva, vendar ...
Predsednik vrhovnega sodišča se je ob odločanju o predlogu za predodelitev strinjal, da je ta zadeva poudarjeno večplastno izjemno pomembna, tudi z vidika sodelovanja obsojenca, ki je eminentni politik, v volilnih dejavnostih. Vendar teh okoliščin v okviru presoje določbe četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ni mogoče presojati, saj se ta strogo nanaša na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti.

Obsojenec ni izkoristil procesne možnosti
Tovrstne in druge okoliščine se lahko upoštevajo v okviru predloga za odlog izvršitve kazni zapora (po 24. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)), ki daje obsojencu in nekaterim drugim upravičencem procesno možnost, da s prošnjo sami dosežejo odlog izvršitve kazni zapora.
"Obsojenec te možnosti ni izkoristil, saj ni podal predloga na izvršilno sodišče, ki je v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani. Tak predlog za odlog predstavlja ustaljeno možnost in bi, v verjetnem primeru odobritve, omogočil tudi vsebinsko obravnavanje izrednega pravnega sredstva pred Vrhovnim sodiščem v ustreznem časovnem okviru. Povprečno trajanje reševanja zahtev za varstvo zakonitosti pred kazenskim oddelkom VSRS je sicer v 2013 znašalo 4,3 meseca," navajajo.

Kljub odsotnosti ne bo zastalo
Kljub odsotnosti zakonito določene sodnice prihodnji teden postopek v zvezi z zahtevo zakonitosti ne bo zastal, saj bo zahteva skladno z ZKP-jem posredovana vrhovnemu državnemu tožilstvu v odgovor. Do nadaljnjega kakršne koli odločitve poročevalca oziroma pozneje senata, kot tudi nadaljnje časovne dinamike, ne moremo vnaprej predvidevati oziroma prejudicirati, so še sporočili z vrhovnega sodišča.

Podporniki Janše se po poročanju Radia Slovenija bojijo za njegovo varnost v zaporu. A jim iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pojasnjujejo, da so vsem zaprtim osebam, torej tudi Janši, zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine, razen tistih, ki so jim odvzete zaradi izvršitve kazenske sankcije.

Te odvzete pravice bo najbolj čutil prvo petino časa prestajanja kazni, torej slabih pet mesecev, ko bo tako rekoč brez privilegijev. Šele potem bo lahko deležen zunajzavodskih ugodnosti.

Ker je obsojen na krajšo zaporno kazen, bo verjetno kazen prestajal na polodprtem oddelku. Imel bo lahko računalnik in televizor, uporaba svetovnega spleta pa je strogo prepovedana. Obiski so le od enkrat do dvakrat na teden, vendar so dovoljeni le tistim, ki so na seznamu in jih odobri uprava zapora. Enako je s telefonskimi klici, ti so številčno in poimensko omejeni.