Da naj bi se predsednik SDS-a, ki je bil za poslanca izvoljen v volilni enoti 4, v volilnem okraju Grosuplje, odrekel svojemu poslanskemu mandatu, je namreč poročal Požareport, ki se je skliceval na informacije znotraj stranke.

Če bi se Janša mandatu resnično odpovedal, bi za njegovo poslansko mesto potekale nadomestne volitve, predvideva zakonodaja. Če pa bi se mandatu odpovedal več kot šest mesecev po izvolitvi, bi izpraznjeno mesto zapolnil naslednji na listi - v tem primeru bi bil to Božo Predalič.

SDS se pripravlja na povolilno analizo
Danes popoldne se bo na prvi povolilni seji izvršilnega odbora sestalo tudi ožje vodstvo stranke, ki je na nedeljskih volitvah po delnih neuradnih izidih dobila 20,67 odstotka in se tako uvrstila na drugo mesto. Podpredsednik SDS-a Zvonko Černač je sicer v prvem odzivu na izid vzporednih volitev, ki so stranko uvrstile na drugo mesto na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah, dejal, da volitve niso bile poštene in da zato njihov izid ni legitimen.

Dodal je, da prav tako ne bo legitimna vlada, ki bo oblikovana na tem volilnem izidu, napovedal pa, da poslanci SDS-a v DZ-ju ne bodo prevzeli nobene funkcije, o sodelovanju na sejah pa se bodo odločali selektivno.

Cerar: "Državljani jim niso dali glasu zato, da bodo zdaj rušili državo"
Na trditve SDS-a se je v sinočnjih Odmevih odzval tudi zmagovalec volitev in verjetni prihodnji mandatar, predsednik stranke SMC Miro Cerar: "Državljani jim niso dali glasu zato, da bodo zdaj rušili državo, ampak zato, da bodo sodelovali - ali kot opozicija ali kako drugače - pri politiki države," je dejal.

Poudaril je, da to vsekakor ni politična kultura, ki si je želimo. "Volitve so povsem legitimne, volivci so se jih udeležili in glasovali, vse je potekalo po pravnih postopkih, in tudi sama stranka SDS je vseskozi sodelovala v kampanji in na volitvah. Ta teza o nelegitimnosti je teza ponovnega razdora, nanjo se ne smemo odzvati drugače, kot da rečemo, da je povsem nesprejemljiva," je poudaril.

Dodal je, da upa, da bo taka retorika kmalu popustila in bodo v SDS-u vseeno razmislili ter na podlagi pooblastila državljanov izvajali svojo dolžnost.

Zakon govori le o obsodbi med opravljanjem mandata
Pa bo na enem od 21 sedežev, ki so glede na volilni izid pripadli stranki, sedel tudi pravnomočno obsojeni Janez Janša, ki od 20. junija v zaporu Dob prestaja dveletno zaporno kazen v zadevi Patria?

Zakon o poslancih v prvem odstavku 9. členu določa, da "poslancu preneha mandat, če izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, če odstopi".

Toda člen se konča s tretjim odstavkom, ki pravi, da poslancu ne preneha mandat v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če državni zbor sklene, da poslansko funkcijo lahko opravlja. Tretja alineja pa je prav tista, ki govori o pravnomočni obsodbi na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.

Zakon o poslancih daje DZ-ju tako možnost, da spornega mandata ne potrdi, ima pa tudi možnost, da sklene, da Janša poslansko funkcijo lahko opravlja.

DZ lahko sklene, da Janša poslansko funkcijo lahko opravlja
Državni zbor bo mandate novoizvoljenih poslancev potrjeval na prvi, konstitutivni seji po izvolitvi, ki bo predvidoma 1. avgusta.

V povezavi s poslansko funkcijo Janeza Janše so v DZ-ju za MMC pojasnili, da je mandatno-volilna komisija pristojno delovno telo, ki ugotavlja, ali je nastopil razlog za prenehanje mandata poslanca. Če ugotovi obstoj razloga, komisija o tem obvesti DZ. "Poslancu po zakonu med drugim preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Vendar poslancu mandat v tem primeru ne preneha, če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. O tem odloča z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev," so zapisali.

Določilo, da poslanci lahko ohranijo mandat poslanca kljub daljši zaporni kazni, je v zakonu že od leta 1992, pa piše Dnevnik. Poslanci so bili namreč mnenja, da je treba ohraniti tako možnost, če bi denimo odločali o prenehanju mandata kolega, ki povzroči prometno nesrečo. Povzročitelj prometne nesreče namreč – po presoji poslancev – ni nujno grožnja tudi za državno ureditev, dodaja časopis.

Demokracija - volivci vedeli in ga vseeno izvolili
Po napovedih bo mandat Janši sicer zagotovo potrjen, nato pa bo v rokah poslancev, ali mu ga bodo odvzeli. A del pravnikov meni, da bi Janši mandat lahko odvzeli le, če bi bil obsojen v času, ko je že poslanec.

S tem se strinja tudi Janko Veber, predsednik državnega zbora v tem sklicu, ki je za Radio Slovenija dejal, da bi Janši mandat lahko odvzeli le, če bi bil obsojen v času, ko je že poslanec.

Pravnik Janez Pogorelec pa je za radio dejal, da bi bila to neenakost pred zakonom med nekom, ki je obsojen na šestmesečno kazen zapora, pa bi mu mandat prenehal, in nekom drugim, ki mu kljub obsodbi ne bi. Meni, da bo moral DZ Janši odvzeti mandat: "Seveda bodo nekateri rekli, da so volivci v tem primeru vedeli, da je Janša obsojen na zaporno kazen, pa so ga kljub temu izvolili, in da je to demokracija. Ta argumentacija bi lahko držala, a sem mnenja, da so volivci tudi vedeli, da tega mandata ne bo mogel v tem primeru nastopiti," je prepričan.