DZ je z vprašanji poslancev premierju in ministrom začel redno aprilsko sejo, na kateri bodo obravnavali tudi predlog novele zakona o gospodarskih družbah in o poroštvu za Teš 6.

Alenka Bratušek (PS) je predsednika vlade Janeza Janšo vprašala, zakaj je po njegovem mnenju danes treba tako radikalno posegati v vrsto socialnih pravic državljank in državljanov, ko pa so na voljo tudi druge poti do istega cilja.

Janša ji je odgovoril, da ukrepi, ki jih je predlagala vlada, če jih primerjamo z ukrepi, ki so jih sprejele druge države EU-ja v podobnem položaju kot Slovenija, niso radikalni. V primerjavi s tem, kar je bilo storjeno v Sloveniji do zdaj, pa bi, kot pravi, lahko uporabili tudi ta izraz.

Zatrdil je, da je trenutni državni proračun nerealen in neoperativen ter da vsak dan, ki ga porabimo za usklajevanje porabe z realnostjo, potrošimo še nekaj dodatnih milijonov.

Izpostavil je, da ukrepi za uravnoteženje proračuna segajo na različna področja in da so bili predlagani na podlagi primerjav z drugimi državami. Ob tem je Janša dodal, da nič od tega, kar predlagajo, ni radikalno in da ne drži, da vlada glavne prihranke načrtuje na področju sociale.

Janša: Ukrepi ne bodo prizadeli tistih, ki živijo podpovprečno
"Kaj bi se zgodilo oziroma kakšne bi bile socialne posledice, če ukrepi za uravnoteženje javnih financ, ki jih predlaga Vlada RS, ne bi bili sprejeti?" je zanimalo Jožeta Tanka (SDS). "Poglejte okoli sebe," mu je odgovoril Janša in pri tem izpostavil primer Grčije in drugih držav EU-ja z javnofinančnimi težavami. Poudaril je, da z varčevalnimi ukrepi rešujejo situacijo, ki so jo dobili v roke.

Povedal je, da ukrepi zaradi vgrajenega cenzusa ne bodo prizadeli tistih, ki živijo podpovprečno, in da so številni ukrepi vezani na čas, dokler ne bomo v Sloveniji znova imeli gospodarske rasti.

"Izobražujemo ljudi za brezposelnost"
"Kako bo mogoče uresničevati ustavna in zakonska določila ter dosegati cilje iz mednarodnih dokumentov, ki v izobraževanju zagotavljajo posamezniku enake pogoje za polni razvoj sposobnosti in inovativnosti ter izvajalcem v izobraževanju in znanosti omogočajo strokovno avtonomijo in dajejo možnost za poklicno rast?" je Janšo povprašala Majda Potrata (SD).

Janša je poudaril, da so bili normativi v šolstvu pred leti podobni, kot jih predlagajo zdaj, pa so bili rezultati otrok, dijakov in študentov celo boljši. Kot pravi, bodo tudi po racionalizaciji standardi v šolstvu glede na druge države OECD-ja nadpovprečni. Socialne države bo v prihodnje na področju šolstva, kot pravi Janša, še zmeraj veliko, vendar le toliko, kolikor jo bo lahko gospodarstvo financiralo.

Opozoril je tudi na nujnost sistemskih sprememb na področju univerzitetnega izobraževanja, saj po njegovem mnenju trenutno izobražujemo ljudi za brezposelnost. "Zavajajo se cele generacije," je dodal.

"V Afganistanu bomo ostali do konca aktivnosti"
Melita Župevc (PS) pa je Janši zastavila naslednje vprašanje: "Zakaj je vaša vlada sprejela odločitev, da Slovenija ostaja v Afganistanu do konca operacije mednarodnih sil Isaf, ki naj bi se končala konec leta 2014, in ne do konca letošnjega leta, kakršne so bile naše prvotne namere?"

"Ne državni zbor, ne katerikoli odbor državnega zbora, ne vlada v prejšnjem mandatu nikoli niso sprejeli nobenega sklepa glede časovne omejitve sodelovanja Slovenije v Afganistanu," je Župevčevi odgovoril Janša in dodal, da je njegova vlada zmanjšala število vojakov, ki jih Slovenija pošilja v Afganistan.

"Ostali bomo do konca aktivnosti. Takšni so bili tudi signali, ki so jih prejšnje vlade ves čas te akcije dajale. Treba je vedeti, da v zavezništvu v Afganistanu sodeluje 50 držav, da so nekatere od teh držav sodelovale s kontingenti, ki so šli v deset tisoče in v tisoče, Slovenija pa z nekaj ali z nekaj deset vojaki in pripadniki. Od teh 50 držav imata manjši kontingent v Afganistanu od Slovenije samo Islandija in Luksemburg," je zatrdil.

Jankoviću prenehal mandat
Poslanke in poslanci so odločali tudi o razširitvi dnevnega reda z razpravo o svežnju treh zakonov, namenjenih zmanjšanju porabe in razbremenitvi gospodarstva. O spremembah zakona o dodatnih intervencijskih ukrepih, noveli zakona o dohodnini in spremembah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb bodo poslanci tako odločali še na tej seji DZ-ja, in sicer po nujnem postopku.

Predlagane spremembe med drugim predvidevajo zamik izplačila in omejitev višine regresa za letos za zaposlene v družbah, kjer je država ali občina več kot četrtinski lastnik premoženja, postopno znižanje davčne osnove in spremembo dohodninske lestvice.

Poslanci so se tudi seznanili s prenehanjem poslanskega mandata Zoranu Jankoviću (PS), ki je na nadomestnih županskih volitvah postal župan Mestne občine Ljubljana.

Koalicijske stranke so nujni postopek podprle
"Predlagani ukrepi so usmerjeni v doseganje večje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, kar je nujno za izhod iz trenutne finančne krize," je v petek na kolegiju DZ-ja pojasnil generalni sekretar vlade Božo Predalič.

Koalicijske stranke so nujni postopek podprle, saj naj bi predlagane spremembe sprostile tudi trg dela in omogočile nova delovna mesta. Zlasti davčne razbremenitve za mala in srednje velika podjetja bi po mnenju poslanca SDS-a Jožeta Tanka prinesle olajšave za naložbe v opremo, povečale bi tudi vmesni razred.

"Spremembe bi morali obravnavati z rebalansom"
Po mnenju opozicijskega SD-ja pa gre za povsem neusklajene ukrepe. Poslanec Janko Veber je zatrdil: "Na eni strani so varčevalni ukrepi in nižji regres, na drugi strani pa govorimo o zmanjšanju prihodkov v proračun."

Poudarili so, da je treba predlagane spremembe obravnavati skupaj z rebalansom, zato se s takšnim hitenjem ne strinjajo. "Navsezadnje pa pogajanja s sindikati sploh še niso končana in nekorektno je to uvrščati že na sejo, in to po nujnem postopku," je spomnil Veber.

V državnem zboru bodo obravnavali tudi predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o postopkih zaradi plačilne nesposobnosti.