Opozicijski poslanci so k temu pozvali že 12. 9., saj naj bi bila predstavitev mnenj nujna, ker gre drugače za spremembe brez dogovora s stroko. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se namreč predvsem z rešitvijo financiranja javnih in zasebnih šol ne strinja.

Sindikat namreč nasprotuje predlaganemu združevanju šol in vrtcev v centre, spremenjenemu financiranju zasebnih šol ter financiranju javnih šol po številu učencev. Sindikati menijo, da izboljšanje pogojev za financiranje zasebnih šol ob hkratnih racionalizacijah javnih šol le-tem onemogoča zagotavljanje kakovosti, ki bi bila primerljiva z zasebnimi zavodi.

Zato je Sviz začel zbirati podpise v podporo kakovostnemu javnemu šolstvu, ki naj bi poslance prepričal, naj predlaganih sprememb ne podpiše.

Nasprotujoče si informacije
Predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport in poslanec SDS-a Branko Grims je v sredo zatrdil, da je s Svizom doseženo soglasje o vseh ključnih vprašanjih.

Soglasje je bilo po Grimsovih besedah doseženo tudi med Svizom in ministrstvom za šolstvo in šport, vendar tajnik Sviza Branimir Štrukelj ob tem pojasnjuje, da ni bilo nikakršnega dogovora na MŠŠ-ju, saj je šlo le za neformalni sestanek, na katerem nobene od treh spornih stvari niso razrešili.

Grims je na seji odbora poudaril, da so iz predlaganega zakona v celoti že črtali možnost financiranja po glavi učenca in Svizovo zbiranje podpisov označil za nož v hrbet poslanski skupini SDS, saj je še vedno prepričan, da so se s Svizom dogovorili o vseh odprtih vprašanjih.

S pomisleki tudi Dijaška organizacija
Podobne pomisleke do zakona kot Sviz ima tudi Dijaška organizacija Slovenije. Zakonu očita še zapostavljanje romske skupnosti, dajanje prevelike pristojnosti ministru in zmanjševanje financiranja šolskih dijaških skupnosti. Predstavniki DOS-a so svoja stališča prav tako predstavili odboru za šolstvo.

Javna predstavitev mnenj
Minister za šolstvo in šport pozdravlja javno predstavitev mnenj in se veseli konstruktivnih predlogov, opozicija pa si preko javne predstavitve želi tudi odgovore na vprašanja o možnih in potrebnih točkah nadgrajevanja obstoječega sistema izobraževanja, o tem, kaj prinaša uvajanje obveznega drugega tujega jezika in kakšen fleksibilni predmetnik je potreben, ter ali je predvideno ustanavljanje šolskih centrov ustrezno.