"Če bi še predaval, bi pri teoriji racionalne izbire pokazal, kako napačne odločitve lahko pripeljejo do racionalnega rezultata. V zgodbi o referendumu je pravzaprav precej politične ironije," meni nekdanji politik in sociolog Pavel Gantar. Neposredni razlog za umik posvetovalnega referenduma o JEK-u 2 je bilo razkritje nečastnega političnega dogovarjanja, kako obiti pravila igre in hkrati sprejeti resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in izpeljati referendum. "Zgodil se je škandal in kakšnih velikih možnosti, da bi nadaljevali referendum, ni bilo. Predvsem ker so se ustrašili, da bi incident vplival na izid referenduma in padel. Zdi se mi, da je to najpomembnejši razlog."
Drugi razlogi za umik referenduma po Gantarjevem mnenju niso igrali pomembne vloge, čeprav so številni strokovnjaki in predstavniki civilne družbe opozarjali, da je nepotreben in škodljiv. "Da pa bi civilna družba sama imela tak vpliv, da bi bila konj, ki bi umaknil ta referendum, za to seveda ni bilo možnosti. Umaknili so ga, ker so se zapletli in jim je to ogrozilo projekt, ne jedrske energije kot opcije, ampak projekt JEK 2."
"Pri JEK-u 2 je praktično že od samega začetka v teleološki maniri začrtana pot, ki ima cilj v potrditvi tega projekta. Referendum je bil očitno zastavljen kot vzvod zagotovitve širše legitimnosti JEK-a 2 in torej politični instrument vzpostavljanja polja, na katerem bi potem veliko lažje izpeljali nadaljnje korake za zagon in uresničitev projekta," se strinja Marinko Banjac s Fakultete za družbene vede. "Na tej točki je bila politika poenotena, ker je (bila) pogača dovolj velika. Popolnoma jasno je, da gre za enormen projekt z izjemnimi vložki, kar posledično pomeni tudi, da se vanj zgrinjajo številni interesi in subjekti, ki bi potencialno lahko imeli pri njem določene koristi, seveda tudi finančne," meni Banjac.
Projekt JEK 2 se tudi zaradi politične poenotenosti v podpori pogosto vzporeja s TEŠ-em 6. A kot dodaja Gantar, ta vendarle ni tako trdna kot pri TEŠ-u. "Politika že iz preventivnih razlogov ni tako poenotena kot takrat. Zgodba TEŠ-a 6 se je razvijala na lokalni ravni, politika na vladni ravni pa se je problema izogibala. Vsak minister je poskušal to poriniti od sebe. Pri TEŠ-u bi politiki lahko očitali to, da ni posegla z državne ravni in ustavila nesmotrne apetite lokalno-političnih gospodarskih elit."
"Lobi, ki zagovarja izključno JEK 2, je pohitel, da bi odločitev zacementiral"
Predvsem je bil čas za referendum zelo neustrezen, tudi ker smo v obdobju, ko je dogajanje na področju energetike zelo živahno, je prepričan Gantar. "Razvija se področje malih modularnih reaktorjev, precej bo znanega v prihodnjih treh letih. Veliko se dogaja na področju hranjenja energije, na razvoju obnovljivih virov itn." Gantar celo meni, da referendum o JEK-u 2 morda čez tri leta sploh ne bi bil več mogoč. "Ker bi se lahko izkazalo, da bi bile neke druge opcije bistveno bolj izdelane. Menim, da je lobi, ki zagovarja izključno JEK 2, pohitel prav zato, da bi to odločitev zacementiral, še preden se zgodijo večji premiki na področju tehnološkega razvoja, energetike, obnovljivih virov ter tudi jedrske energije." Gantar zagovornikom referenduma očita predvsem, da jedrsko opcijo enačijo s projektom JEK 2 in ne dopuščajo drugih možnosti miroljubne rabe jedrske energije.
Nekdanji okoljski minister je do jedrske energije zadržan, a se ne opredeljuje kot njen nasprotnik. "Z jedrsko energijo bomo ne nazadnje živeli še najmanj do leta 2043, dokler bo obratoval NEK." Kot spomni, je bil v času, ko je bil minister (1994–2000), zadolžen tudi za jedrsko varnost. "Takrat sem zelo dobro poznal mehanizme zagotavljanja jedrske varnosti. Direktor uprave za jedrsko varnost je bil Miroslav Gregorič (poslanec Svobode, ki edini nasprotuje projektu JEK 2, op. a.). Slovenska stroka in institucije so na takšni ravni, da tveganja lahko sprejmemo brez večjih težav. Tveganje onesnaževanja, kot ga proizvajajo drugi viri energije, je večje od tveganja, ki ga prinaša Nuklearna elektrarna Krško. Okoljsko in zdravstveno nas bistveno bolj prizadenejo druge tehnologije," priznava Gantar.
Mervarjeva študija razsvetljuje različne možnosti v prihodnosti
Morda pa jedrska energija v prihodnje ne bo potrebna, "kot kaže študija Aleksandra Mervarja," doda Gantar. "Elesova študija", jabolko spora med Danijelom Levičarjem, državnim sekretarjem za nacionalni jedrski program, ki ne skriva svoje podpore JEK-u 2, in okoljskim ministrom Bojanom Kumrom, ki je slabo skrival nasprotovanje referendumu, je ob včerajšnjem izidu izzvala zelo različne interpretacije. Gantar pa meni, da je prispevek študije predvsem v tem, da razsvetljuje različne možnosti proizvodnje elektrike v Sloveniji v prihodnosti. "Študija je realna in racionalna prav v opozorilih, da idealen scenarij ne obstaja. Vsak prinaša določene stroške, koristi, tveganja. Ne moremo pričakovati, da bomo našli scenarij, ki nas bo odrešil vseh muk. V teoriji izbire bi rekli, da imamo opravka z izbiro najmanj slabega scenarija." Razprava o energetski prihodnosti Slovenije je zaradi študije in odsotnosti "grožnje" referenduma lahko bolj odprta in smiselna. "Razkriti novi elementi prihodnje energetske politike lahko prispevajo k boljši razpravi," je prepričan Gantar.
Gantar pri tem dodaja, da napetosti med Levičarjem in Kumrom, Miroslavom Gregoričem in drugimi, niso nujno slabe. Medtem ko je premier Robert Golob po njegovih opažanjih precej niansiral svoje stališče do JEK-a 2. "Odvisno od kraja, časa in priložnosti. Slišal sem ga govoriti zelo trdo do zagovornikov JEK-a 2, kot tudi, da je JEK 2 nujen. Vendar se mi zdi, da se ni dokončno odločil ne za eno ne za drugo stran, česar mu pravzaprav ne zamerim. Na neki točki bi sicer moral povedati kaj bolj doslednega, a očitno tega ni hotel pred referendumom." Če bi se Golob jasneje opredelil, pa bi to lahko bil povod za razkol, opozarja Gantar.
Na vprašanje, kakšen naj bi bil odnos družbe v državni lasti Gen energija, ki je glavni investitor v JEK 2 in izvaja tudi promocijo projekta, Gantar odgovarja, da bi lahko bil bolj zadržan: "Mislim, da bi jim tudi lastnik moral naročiti, naj bodo bolj zadržani."
"Kako bi se morala postaviti Gen energija glede energetske prihodnosti v tej zgodbi, je izjemno kompleksno vprašanje brez preprostega odgovora, saj tudi stroka nikakor ni poenotena, kaj so najboljše rešitve. Gre med drugim za vprašanje varnosti in okoljske "prijaznosti", še bolj pa za finančno smotrnost. Glede slednjega pa nima odgovora nihče, ker je vse skupaj zelo volatilno in odvisno od svetovnih razmer, konfliktov, preboja v tehnologijah itd.," pa sklene Marinko Banjac.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje