Promocija investitorja Gen energije je pred referendumom o JEK-u 2, ki bo najverjetneje 24. novembra, v polnem teku. Oglasi v podporo projektu se v obliki promocijskih člankov pojavljajo na večini novičarskih spletnih portalov, polna so jih družbena omrežja.

Kot navaja Tarča, državni investitor Gen energija ne razkriva, kam natančno je namenjenih 850.000 evrov za zakup medijskega prostora prek ljubljanske družbe za komunikacije OMD. Skupna vrednost pogodb za promocijo, vse še niso realizirane, je 1,5 milijona evrov. Po navedbah Gen energije naj bi doslej porabili okoli 250.000 evrov.

Kot je v razpravi za primerjavo dodala novinarka Vanja Gligorović, so največje parlamentarne stranke za predvolilno kampanjo porabile med 400 in 600 tisoč evrov, kar je trikrat manj od sredstev, predvidenih za promocijo JEK-a 2. Toliko sredstev pa Gen energija po njenem mnenju v tem trenutku vlaga tudi zato, ker uradna referendumska kampanja še ne teče in so pravila zato tudi bolj ohlapna.

Po drugi strani pa nekateri ključni dokumenti o projektu nove jedrske elektrarne še niso zaključeni, ali pa niso na voljo javnosti, ker po navedbah GEN-a ne gre za informacije javnega značaja. Študija seizmičnega tveganja za JEK 2 še ni zaključena, prav tako še ni opravljena ekonomska analiza projekta in analiza o povezanih in posrednih stroških naložbe. Po neuradnih informacijah Tarče pa naj bi bila pobuda za izvedbo državnega prostorskega načrta, ki jo je Gen energija junija vložila na pristojni ministrstvi, "daleč od prakse izdelave tovrstnih gradiv". Gradivo naj torej ne bi bilo primerno za nadaljevanje postopka priprave DPN-ja.

Med tem je, sicer razklana, politika glede JEK-a 2 poenotena. Državni sekretar v kabinetu premierja Roberta Goloba Danijel Levičar se je že sestal z vsemi potencialnimi ponudniki. Marca sta v Krško prišla Elias Gedeon in Roman Romanowski iz Westinghousa, ki je gradil obstoječo jedrsko elektrarno v Krškem. Na sestanku je bila tudi ameriška veleposlanica. Janševa vlada je z ameriško leta 2020 podpisala memorandum o jedrskem sodelovanju. Takratni minister Jernej Vrtovec je zanikal, da bi Westinghouse dobil preferenčno obravnavo za gradnjo drugega bloka. "Če imamo že eno Westinghousovo, je ta v določeni prednosti že zato, ker to tehnologijo poznamo," pa je nasprotno nedavno priznal državni sekretar v premierjevem kabinetu Vojko Volk.

Prijateljstvo med Golobom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pa sproža vprašanje, ali je v prednosti francoski EDF. Z njegovim direktorjem Lucom Remontom se je Levičar sestal 21. marca v Bruslju.

Naklonjenost pa je Golob doslej pokazal tudi do korejskega izvajalca KHNP. "Med zahodne dobavitelje spada tudi Južna Koreja, ne le ZDA in Francija. In v zadnjih treh desetletjih ne Američanom ne Francozom ni uspelo zgraditi elektrarne v roku in znotraj predvidenih okvirjev," je Golob dejal za Delo. Z vodstvom KHNP-ja se je Levičar srečal junija.

Sorodna novica Zastavite nam vprašanje o jedrski energiji

Danijel Levičar je, kot so poudarili v Tarči, povezan z vsemi pomembnimi zagovorniki drugega bloka v Sloveniji. Zaposlen je v Golobovem kabinetu, živi sedem minut vožnje od NEK-a in je povezan z občino Krško, ki zaradi jedrske elektrarne dobi 10 milijonov evrov na leto, s predvidenim investitorjem Gen energijo in z gospodarskimi organizacijami. Bil je član uprave Gen energije in podpredsednik gospodarske zbornice.

Interes za participacijo pri projektu so izkazali tudi podjetniki s svojo pobudo za JEK 2. V zameno za vložek v projekt drugega bloka pričakujejo veliko, med drugim zajamčeno nizko ceno elektrike. A ne elektrike iz drugega bloka – nanjo bo treba čakati več kot 10 ali celo 20 let. Poceni elektriko pričakujejo že prej. Od takrat, ko bo projekt dobil zeleno luč, pravi Igor Akrapovič. "Absolutno, od takrat, ko končna potrditev," je v skupnem brifingu za medije z Gen energijo dejal Akrapovič. Vodstvo gospodarske zbornice pa se je letos sestalo tudi z vsemi potencialnimi dobavitelji drugega bloka (EDF, Westinghouse in KHNP).

Med nasprotniki hitenja s projektom drugega bloka pa se zdita minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in državna sekretarka za energetiko Tina Seršen, ki je bila članica Levičarjeve skupine za pripravo projekta JEK 2, a je iz nje protestno izstopila. Sekretarka in minister se glede JEK-a 2 oglašata precej redko, je za Tarčo v prispevku poudaril novinar Klemen Košak.

Primer Hinkley Point C: "Kar koli vam govorijo glede časa izgradnje in cene, to takoj podvojite"

75-letni Roy Pumfrey živi okoli osem kilometrov od jedrske elektrarne Hinkley Point. V vasico z dva tisoč prebivalci na jugozahodu Anglije se je preselil pred petinštiridesetimi leti, takrat sta tu že stali dve jedrski elektrarni Hinkley Point A in B, britanska vlada je že v 80. letih prejšnjega stoletja napovedala gradnjo še enega bloka jedrske elektrarne. Prvi gradbeni stroji so tu zabrneli pred 16 leti, nato je trajalo še dodatnih devet let, da so pridobili vso dokumentacijo in pred sedmimi leti le začeli gradnjo dveh novih reaktorjev Hinkley Point C.

Reaktorja gradi francosko državno podjetje EDF. To je največji gradbeni projekt v Evropi in najdražja jedrska elektrarna na svetu. Zgrajena bi morala biti že prihodnje leto, a bo po najbolj optimističnem scenariju šele leta 2031. Stroški izgradnje pa: z začetnih 20 na okoli 54 milijard evrov. Dejstvo je, da gradnjo dveh 1600 megavatnih reaktorjev od začetka gradnje spremljajo zamude in podražitve: cena se je kar potrojila, vsi roki so že davno prekoračeni – po prvotnih načrtih naj bi bila zgrajena celo do leta 2017 – ko so se dela šele začela – nato do prihodnjega leta, zdaj do 2031 – a tudi to je vprašljivo.

Odkupna cena elektrike, sklenjena med britansko vlado in EDF-om za 35 let, je trenutno kar 150 evrov na megavatno uro, kar je približno dvakrat več od trenutne tržne cene elektrike na trgu.

Predstavnik EDF-a Andrew Cockforth vse kritike zavrača. "Težko je graditi prototip jedrske elektrarne, takšna reaktorja sta prva v Združenem kraljestvu. Morali smo se naučiti tehnike gradnje, se prilagoditi regulativam in izzivom, ko je bila epidemija in težave z dobavo."

Prepočasno, predrago in preveč tvegano, s temi besedami pa vlaganja v jedrsko energijo v Veliki Britaniji opisuje strokovnjak za energetske politike Steve Thomas: "Leta 2008 smo napovedali program 11 novih reaktorjev, od katerih bosta zgrajena največ dva. Težava je v času, ki je za to potreben, virih, finančnih in človeških, Lahko bi vložili denar v druge možnosti." Glede dileme, ali naj Slovenija izgradi drugi blok, pa je dejal: "Majhna država, kot je Slovenija, bi bila nora, da bi vlagala v takšen projekt, dokler ni povsem jasno, da ga je mogoče zgraditi časovno in stroškovno učinkovito" "Kar koli vam govorijo glede tega, koliko bo to stalo ali koliko bo trajalo, takoj pomnožite z dva, saj je projekt v Veliki Britaniji zahteval veliko več časa in stal precej več."

Celotna oddaja: