Jezuiti so prvo preiskavo proti Marku Rupniku začeli konec leta 2018 in jo dve leti pozneje predali Vatikanu. Postopek se je razširil z novimi prijavami, a dokler ni zadeva decembra 2022 izbruhnila v javnosti, odziva ni bilo.

"V pismih žrtvam smo prosili odpuščanja za našo slepoto," je v odgovoru na novinarska vprašanja povedal vrhovni predstojnik jezuitov Arturo Sosa. "Res je, težave nismo zaznali, ker nismo bili dovolj odprti, da bi prepoznali znake," je še priznal.

Sorodna novica Priča v primeru Rupnik: Rekel je, da je vsa njegova umetnost povezana z njegovim spolnim življenjem

Jezuiti so prejeli približno trideset prijav proti Rupniku, pater Johan Verschueren, ki je vodil preiskavo, pa je zanikal, da naj bi v pismih, ki so jih pred tedni poslali dvajsetim žrtvam, ponudili finančne odškodnine.

Po besedah vrhovnega predstojnika Sose bodo primere reševali individualno. "Od začetka smo se poskušali pogovarjati z žrtvami, stopiti na pot ozdravljenja. To so globoke rane, ki so povzročile veliko bolečine najprej v žrtvah, a tudi v nas, jezuitih," je pojasnil.

Na vprašanje o Rupnikovi umetnosti je Sosa odgovoril, da podpira odločitev škofa iz Lurda, kjer so Rupnikove mozaike na pročelju bazilike pokrili. Škof je po njegovih besedah odločitev sprejel po dolgem procesu razločevanja, po pogovorih z lokalno skupnostjo in žrtvami.

Jezuitski red so po Rupnikovi izključitvi zapustili tudi štirje njegovi sodelavci iz Centra Aletti, med njimi Slovenci Milan Žust, Ivan Bresciani in Andrej Brozovič.

Marko Rupnik pa je po izključitvi dobil zatočišče v koprski škofiji, kjer pa je, kot so nam sporočili, le inkardiniran in na njenem ozemlju ne deluje.