Kardinal Victor Manuel Fernández, vodja dikasterija za nauk vere, kjer obtožbe proti Rupniku od oktobra 2023 preiskujejo po kanonskem pravu, je povedal, da je zbiranje informacij končano, zdaj naj bi potekala izbira sodnikov.

Toda prve obtožbe proti Rupniku so stare več kot trideset let. Bile so zabeležene, a so ostale brez odgovora, ker so jih v Cerkvi pometli pod preprogo. Če je kdo odgovoril, je krivdo prevalil na žrtev. Primer se namreč dotika teme, ki je v Cerkvi še vedno velik tabu: spolne in psihične zlorabe redovnic in posvečenih žena.

Sorodna novica V Lurdu prekrili Rupnikove mozaike na vhodu v baziliko Rožnega venca

Zgodba o obtožbah proti Rupniku zato ni le zgodba o zlorabi in bolečini, je predvsem zgodba o moči in vplivu, je zgodba o molku in prikrivanju.

Širša javnost je za Marka Rupnika slišala leta 1999, ko je na vabilo takratnega papeža Janeza Pavla drugega izdelal mozaike v papeževi osebni kapeli Redemptoris mater v vatikanski apostolski palači.

Danes je Rupnik eden najbolj znanih mojstrov sakralne umetnosti, njegovi mozaiki so v svetiščih po vsem svetu, od Lourda in Fatime do slovenskih cerkva. Dobil je Prešernovo nagrado, papež Janez Pavel II. je posvetil njegov duhovni in umetniški Center Aletti, papež Frančišek mu je zaupal izdelavo logotipa za sveto leto usmiljenja.

A je nad umetnikom s pretanjeno teologijo in karizmatično duhovnostjo ves čas visela senca, za katero so v njegovem svetu svetlobe in barv vedeli le redki.

Nadrejenim ga je prvič prijavila leta 1993

Gloria Branciani je bila študentka medicine, ko se je pridružila skupnosti Loyola, v kateri so ženske, tako kot moški med jezuiti, sledile karizmi sv. Ignacija Loyolskega. Marko Rupnik je bil njihov spovednik in duhovni vodja.

"Večkrat mi je rekel, da je vsa njegova umetnost povezana z njegovim spolnim življenjem. Bila sem zraven, ko je slikal gol, imel je erekcijo, zahteval je spolne usluge, kot je oralni seks. Silil me je v seks v troje."

Gloria je Rupnika zaradi psihičnih in spolnih zlorab svojim in njegovim nadrejenim prvič prijavila leta 1993. "Ko sem o tem med spovedjo spregovorila očetu Špidliku, ki je bil Rupnikov duhovni oče, me je ustavil in rekel: to je njegova stvar, o tem nočem nič vedeti. Sam je napisal mojo prošnjo, češ da želim izstopiti iz skupnosti. Jasno je bilo, da so želeli krivdo za vse zvaliti name. In uspelo jim je."

Govorila je s svojo predstojnico, ustanoviteljico in vodjo Skupnosti Loyola Ivanko Hosta, pisala je takratnemu ljubljanskemu nadškofu. "Ljubljanskemu nadškofu Alojziju Šuštarju sem osebno odnesla prošnjo za prenehanje zaobljub, v kateri sem opisala Rupnikove zlorabe. Dobila nisem nobenega odgovora."

"Nihče se ni postavil na mojo stran"

Gloria ni bila edina, o Rupnikovih zlorabah so takratnemu provincialu jezuitov Lojzetu Bratini spregovorile tudi druge redovnice. "Odkrito je rekel: ne verjamem vam. Odločil se je, da bo verjel Rupnikovi interpretaciji, po kateri smo bile me ženskice, ki ponarejajo resnico."

Zadevo naj bi dokončno pometli pod preprogo na srečanju med nadškofom Šuštarjem, Rupnikom in Ivanko Hosta. "Zahtevala je le, da Rupnika odstranijo iz Skupnosti, a ni za to navedla nobenega razloga. Kajti, in to je zelo pomembno, v Vatikanu so prav takrat odločali o odobritvi Skupnosti, torej je bilo v njenem interesu, da ta zgodba ne pride na dan."

Rupnik je v Rimu pod okriljem svojega mentorja, češkega jezuita in duhovnika Tomaša Špidlika, nadaljeval delo v centru Aletti. Center je konec istega leta, ko je Gloria Rupnika v Ljubljani prijavila zaradi zlorab, svečano odprl papež Janez Pavel II.

"Bilo mi je zelo hudo, poskusila sem tudi storiti samomor, bila sem popolnoma skrušena. Jokala sem, pisala o tem, kar se mi je zgodilo, a pomagal mi ni nihče. Nihče se ni postavil na mojo stran."

"Večkrat sem videla sestre jokati"

Mirjam Kovač je bila v tistem času tajnica predstojnice Skupnosti Loyola Ivanke Hosta. Redovnice so živele na več krajih, v Mengšu, v Ljubljani, v Trstu in Gorici, v Bragi na Portugalskem in v Rimu. Mirjam je v Rim prišla leta 1989, študirala je in delala na radiu Vatikan.

Januarja 1993, ko je Gloria pobegnila iz skupnosti v Rimu, je med redovnicami prvič zares završalo.

"Večkrat sem videla sestre jokati. Neutolažljiv jok, ki je trajal ure in ure in ki ga nobena beseda ni mogla ustaviti. Sestre se niso odprle. Bilo jim je prepovedano, da bi govorile. Oče Rupnik jim je prepovedal," pripoveduje Mirjam. "Ampak potem so, morda zato, ker sem bila tajnica predstojnice, morda zato, ker sem se z vsemi večinoma dobro razumela, druga za drugo začele prihajati k meni. Naštela sem jih vsaj dvajset. Rekle so mi, da bi želele povedati nekaj, kar je povezano z zgodbo, ki smo jo slišale o Glorii. Jaz pa sem jim lahko rekla samo, naj gredo k Ivanki. To je stvar, ki jo more ona slišati."

Ne le spolnih, številne redovnice Rupnika obtožujejo psihičnih, duhovnih zlorab. Dejanje, ki ga kanonsko pravo ne pozna, večjo natančnost kanonskega prava pri obravnavi takšnih primerov pa zdaj, kot je povedal kardinal Fernández, na dikasteriju za nauk vere proučuje posebna študijska skupina.

"Ko sem šla z duhovnih vaj, sem bila psihološko uničena, o sebi sem mislila, da ne veljam nič," se spominja Mirjam. "Tako kot je v drugih poglabljal druge stvari, ker je vedno našel najšibkejšo točko vsake posebej, je pri meni poglabljal mojo domnevno ničvrednost, nesposobnost. Morda sem lahko Ivankina tajnica, ker znam zelo dobro urejati administrativne zadeve, znam pisati, znam prevajati, ampak na duhovni ravni ne bom nikoli dosegla nobenih globin. In ker je bila moja najgloblja želja prav ta, da bi šla v globine, je bil zame to poraz. Mesečne duhovne vaje so bile zame hud poraz."

Mlada dekleta so bila lahka tarča

Mlada, ranljiva dekleta, kot je bila sama, pravi Gloria, dekleta, ki so se zaobljubila Bogu in iskala duhovno potešenje, so bila za človeka, kot je Rupnik, karizmatičnega duhovnega vodjo, ki jim je bil vzor in cilj hkrati, lahka tarča.

"Njegova manipulacija se je začela zelo subtilno, z lahkoto je prepoznal mojo krhkost, kar za duhovnika spovednika tudi ni težko. In te šibke točke je znal izkoristiti. Govoril mi je, da moram svojo ženskost integrirati v svojo duhovnost. Moja življenjska izbira je bila, da sprejmem zaobljube in pri tem sem potrebovala duhovno vodstvo. On mi je pa govoril: svojo žensko dimenzijo moraš živeti samo z mano, kajti jaz sem integralni del tebe, jaz ti lahko pomagam pri duhovni integraciji tvoje ženskosti, s tem boš dosegla svojo polno ustvarjalnost. V resnici pa se je zame začenjala pot v pekel."

Gloria se Rupniku ni zmogla upreti, njeno mladost in neizkušenost, pravi danes, je s svojega položaja moči izkoristil za duhovno manipulacijo in spolno zlorabo.

"Govoril mi je, da je ikona Marije, ki otroku v svojih rokah dviguje oblekico, podoba večne modrosti. Potem mi je začel dvigovati krilo. Ko sem se uprla, je rekel, da je to gesta čistosti, čisto čutenje, ki nam v verskem življenju pomaga živeti zdravo spolnost, duhovna integracija, darilo, ki ga Gospod podarja samo nama."

"Po tridesetih letih sem travmo spet podoživljala"

Minejo leta, Rupnikova moč in ugled rasteta, napetosti v Skupnosti Loyola, po pričevanjih zaradi strogega vodenja predstojnice Ivanke, tudi. Leta 2020 njihov predstojnik, ljubljanski nadškof Stanislav Zore, zadevo pošlje v Rim. Preiskave se loti rimski pomožni škof Daniele Libanori.

Takrat se tudi med nekdanjimi redovnicami razve, da bodo Skupnost preiskovali zunanji preiskovalci. Ena od njenih nekdanjih sester, s katero ima običajno stike, se obrne na Mirjam. "Vprašala me je, ali lahko da moj naslov sestri, ki je vodila določene stvari in se je želela z mano posvetovati. Odgovorila sem, da lahko. In najprej me je prosila, če lahko pomagam poiskati še druge sestre, ker kaže, da bodo njihova pričevanja poslali na kongregacijo za nauk vere."

Mirjam začne na družbenih omrežjih iskati Glorio. "Odgovorila mi je njena sestra in tako sva se spet našli. Nazadnje sva se videli za veliko noč leta 1994, potem pa leta 2021, sedemindvajset let pozneje," pripoveduje Mirjam.

Ko je bila Gloria leta 2021 znova poklicana k pričanju, tokrat v Vatikan pred komisijo dikasterija za nauk vere, je morala izkopati bolečino, ki jo je za dolga desetletja skrila globoko vase. "Znova sem morala obuditi bolečino, ki je v vseh teh letih otopela. Morala sem jo potlačiti, ker je bilo prehudo. Nato pa sem po tridesetih letih travmo spet podoživljala."

A tudi tokrat ni bila sama. Svoje pričanje je v Vatikanu podalo devet redovnic, v ločeni preiskavi, ki so jo vodili jezuiti, jih je o Rupnikovih zlorabah pričalo devetnajst. "Za patra Libanorija sem napisala izjavo in pričala pred Kongregacijo za nauk vere," pojasnjuje Gloria. "Podpisala sem zapisnik, ki so ga sestavili. Skupaj z izjavami še osmih drugih nekdanjih redovnic so jih vključili v preiskavo te komisije."

In tudi tokrat je bil odziv zgolj molk. "Čeprav na drugačen način, se je vse ponovilo. Vnovič sem pričala in vnovič nisem dobila nobenega odgovora. Popolna tišina in namigi, da so to zastarele zadeve, o katerih je bolje ne govoriti. Ampak zame so bile vse prej kot zastarele."

Dikasterij preiskavo zaradi zastaranja pospravi v predal

Dikasterij, takrat še kongregacija za nauk vere, ki ima sedež v palači nekdanje inkvizicije, preiskavo zaradi zastaranja pospravi v predal. Ko zadeva v začetku oktobra 2022 pride v javnost, Marko Rupnik molči. V centru Aletti ga vzamejo v bran, v pismu podpornikom govorijo o linču. Direktorico centra Mario Campatelli sprejme papež Frančišek.

"Zame je bila to še ena krivica, globoka krivica, ki pa je v meni še okrepila željo, da spregovorim. Resnica vedno najde svojo pot, vedno pride na dan," pravi Gloria.

A je moralo po medijskem razkritju obtožb in ogorčenju javnosti miniti skoraj leto dni, preden je papež Frančišek oktobra 2023 odredil, da se mora preiskava v Vatikanu nadaljevati.

Gloria, Mirjam in še tri druge sedanje in nekdanje redovnice se obrnejo na rimsko odvetnico Lauro Sgrò, ki je odvetnica tudi pri cerkvenem sodišču Rimske Rote.

Sgrò primer prevzame februarja 2024 in v Rimu takoj priredi odmevno novinarsko konferenco, o zlorabah redovnic v Katoliški cerkvi letos izda celo knjigo z naslovom Stupri sacri, Sveta posilstva.

A z vidika kazenskega prava ima zvezane roke. "Ko se žrtve zlorab obrnejo name, jim najprej svetujem, naj zlorabe prijavijo policiji, karabinjerjem. V tem primeru to ni mogoče. Minilo je preveč časa, zlorabe pa so se zgodile v Sloveniji, in ne v Italiji, tako da italijanska sodišča ne morejo nič."

Odvetnica je tako prijave naslovila na Vatikan, na edini znani postopek, ki se odvija proti Rupniku, preiskavo dikasterija pod vodstvom kardinala Fernándeza. "Vložila sem pet prijav, pred tožbene sodne akte, ki so del postopka na dikasteriju za nauk vere." A iz Vatikana ni nikakršnega odziva.

"To me je precej razjezilo. V Vatikanu doslej žrtvam niso namenili niti besedice. Minilo je leto dni, dovolj bi bilo sporočilce, hvala, prejeli smo vaše prijave. Namesto tega nič. Edini dokaz, da so sploh prejeli naše prijave, so žigi, ker sem dokumente osebno nesla na dikasterij. Sicer ne bi imele nobenega piškavega papirja," pravi odvetnica Sgrò.

Jezuiti zaradi nepokorščine izključili iz reda

Drugače so ravnali jezuiti, ki so v ločenem postopku zbrali pričevanja devetnajstih redovnic in leta 2023 Marka Rupnika zaradi nepokorščine izključili iz reda. V pismu prejšnji teden so pričam ponudili oporo in možnost odškodnin.

Marko Rupnik še naprej molči, v njegovem umetniškem centru Aletti v Rimu so nam povedali, da bodo svojo plat zgodbe razkrili samo na procesu, za katerega upajo, da se čim prej začne. Ko bo, če bo, postopek končan, Rupnika v skrajnem primeru lahko doleti zgolj prepoved opravljanja duhovniškega poklica.

Javnosti neznane pa še naprej ostajajo okoliščine ločene obtožbe, ki jo je Rupnik priznal; ker je žensko, s katero je imel spolne odnose, odvezal greha, je bil maja 2020 izobčen iz Cerkve. A je bil nato ukrep po manj kot mesecu dni kesanja in pokore odpravljen.