Pričanji redovnic pod psevdonimoma Roberta in Klara je po italijanskem časopisu Domani povzel Primorski dnevnik.

Zdaj 56-letna Roberta je Rupnika spoznala med njegovim poučevanjem verouka v Gorici leta 1990, kjer jo je nemudoma opazil in jo z manipulacijami prisil, da se je pridružila redovniški skupnosti Loyola v Ljubljani. V redovniški skupnosti je ostala deset let, v tem času pa jo je Rupnik otipaval in jo večkrat skušal poljubiti, kar je skušal opravičiti z duhovnostjo.

Ko se je Roberta Rupniku uprla, so se po njenih besedah začele hude psihične zlorabe, po desetletju bivanja v skupnosti "pa je bilo njeno telo bolno, duh pa strt". Roberta je dejala, da za spolne zlorabe drugih redovnic ni vedela.

Druga nekdanja redovnica s psevdonimom Klara je za Domani povedala, da je Rupnika spoznala leta 1980, ko je imela le 16 let. Dejala je, da je izkoristil njeno neizkušenost in negotovost in jo prisilil, da se je pridružila skupnosti Loyola. Kot navaja danes 58-letna Klara, jo je poljubil in gesto opravičil z njeno potrebo po nežnosti. Ko je nadaljeval početje, naj bi ponavljal, da to počne v njeno dobro.

Obe sogovornici sta za Domani poudarili, da je psihično nasilje nad njima izvajala tudi sestra prednica Ivanka Hosta.

Papeža primer Rupnik "prizadel"

Papež Frančišek je v prvem odzivu na primer patra Rupnika dejal, da ga je zadeva presenetila in prizadela. "Zame je bilo to res presenečenje. Ta oseba, umetnik te ravni – zame je bilo veliko presenečenje in rana," je še dejal papež, ki naj bi si bil po navedbah AP-ja blizu z Rupnikom.

Pripomnil je, da si želi več preglednosti pri obravnavi primerov. Ob tem je namignil, da je to težka bitka v instituciji, ki primere duhovnikov, ki jim očitajo zlorabe, že več stoletij obravnava za zaprtimi vrati. "To je tisto, kar si želim," je dejal. "S preglednostjo pa pride zelo lepa stvar, to je sram," je poudaril papež in dodal, da je sram milost.

Frančišek je še pojasnil, da je v primeru Rupnik posredoval le postopkovno, da bi drugi sklop obtožb devetih žensk ostal pri istem sodišču, ki je obravnavalo prvi sklop obtožb. Dejal je, da je bila njegova edina odločitev, "naj se zadeva nadaljuje z rednim sodiščem, saj se v nasprotnem primeru procesne poti razdelijo in se vse zaplete".

Primer je med drugim sprožil vprašanje, zakaj se Sveti sedež glede patra Rupnika ni odpovedal zastaranju, kar je sicer v Vatikanu rutina za primere zlorab, v katere so vpleteni mladoletniki.

Frančišek je pojasnil, da se vedno odpove zastaranju v primerih, ki vključujejo mladoletnike in ranljive odrasle osebe, vendar običajno vztraja pri spoštovanju tradicionalnih pravnih jamstev v primerih, ki vključujejo druge osebe.

Poziv, naj vrne Prešernovo nagrado

Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji zagrešil več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola. Obtožbe zoper patra so bile vložene predlani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale, zato je primer zaključil.

Zaradi obtožb o spolnih zlorabah je bil Rupnik pozvan, naj vrne Prešernovo nagrado, ki jo je prejel leta 2000, ali pa naj mu jo vzame država. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da trenutna zakonodaja odvzema nagrade ne omogoča, vendar se mora po njenem mnenju zakon nujno spremeniti, saj morajo Prešernovi nagrajenci "odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe".