"Ti rezultati so skrb vzbujajoči," je dejal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Besede se nanašajo na raziskavo Znanost in Slovenci. Ta kaže, da znanost Slovenci slabo poznamo, da večina za znanost nima ambicij in da je najbolj znana slovenska znanstvenica klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Kar petina jo je sicer uvrstila v Evropski parlament, le tretjina pa je poznala njen poklic.

Najvidnejši slovenski znanstvenik je, sodeč po raziskavi, že pokojni fizik Jožef Stefan, po katerem je poimenovan tudi znanstveni inštitut. Raziskava pa je imela še nekaj presenetljivih rezultatov, so se strinjali udeleženci na okrogli mizi na predstavitvi raziskave.
Znanost zanimiva, a "prezahtevna" za večino
Ob tem, da je veliki večini (95 %) anketiranim znanost zelo zanimiva, navdihujoča in ima velik prispevek k napredku, kar 90 % ne pozna niti ene znanstvenice, tri četrtine pa niti enega znanstvenika. Poleg tega smo Slovenci precej neambiciozni - le 17 odstotkov jih je kdaj koli pomislilo, da bi postali znanstveniki. Večinski razlog je dojemanje, da je znanost prezahtevna za razumevanje.
V podobnih raziskavah po svetu so tujci pokazali večje zanimanje za znanost: 24-odstotno med Francozi, 29-odstotno med Nemci, 40-odstotno med Španci, 44 med Italijani. Na vrhu so Kitajci s 64 odstotki.
Da je znanost tako moški kot ženski poklic, je menilo tri četrtine anketiranih, za petino je ta poklic bolj moški. Da je to bolj ženski, pa ni menil nihče.
Lukšič: Pozornost zna biti zoprna
Znanstveniki in znanstvenice si po eni strani želijo, da njihovo delo in dosežki dobijo primerno pozornost javnosti, je zbrane uvodoma nagovoril šolski minister. Vendar pozornost prinese tudi zoprne posledice, saj je po njegovem mnenju znanost prostor novega, prostor premikanja mej, javno življenje pa v večji meri utrjevanje starega. "Tudi na drugih področjih, ko želijo ljudje priti v javnost, jo zna ta prav hitro razlasati," je izjavil. Zato so rezultati raziskave zanj sicer skrb vzbujajoči, po drugi strani pa ima znanost "svoj mir".
"Enakost bolj na papirju kot v realnosti"
Raziskava že šesto leto nastaja v okviru javno-zasebnega programa Za ženske v znanosti, ki ga izvajajo vladna Slovenska nacionalna komisija za Unesco, Slovenska znanstvena fundacija in družba L'Oreal Slovenija. Program vključuje štipendiranje mladih znanstvenic in nagrade za vidne znanstvene dosežke. Raziskava je reprezentativna ter kaže na to, da enakost med moškimi in ženskami obstaja bolj na papirju kot v realnosti, je zatrdila generalna sekretarka nacionalne komisije Marjutka Hafner.
Joganova: Gre za moško sebičnost
"Kar se je utrjevalo več tisoč let, se ne more spremeniti še s tako sijajnimi pravnimi akti," je k temu dodala sociologinja in profesorica na fakulteti za družbene vede Maca Jogan. Po njenem mnenju namreč stanje, da so ženske tudi v znanosti še vedno v bolj podrejenem položaju in da imajo precej manj možnosti doseganja vodilnih položajev, izhaja iz preteklosti.

Ženske v zgodovini niso bile udeležene pri proizvodnji znanja, v ta proces so se začele postopoma vključevati šele z odpiranjem univerz v zadnjem stoletju. Opozorila je, da so ženske nadpovprečno izobražene in so pri vpisovanju na fakultete učinkovitejše od moških. Osnovna težava po njenem mnenju ostaja pri tem, da so ženske tudi roditeljice in zato ne le fizično, temveč tudi psihično potiskane v to vlogo ter stran od znanosti.

"Že dvajset let trdim, na osnovi poznavanja slovenskega in tujega okolja, da gre za globoko prežetost s seksizmom. Tukaj gre za moško sebičnost ali androcentrizem," je dejala glede otežene poti žensk do vodilnih položajev.
Znanstvene "zvezde" pogosto izgubijo kredibilnost
"Vprašanje bi moralo biti, kdo je novi selektor slovenske reprezentance, pa bi bili izidi povsem drugačni," je dejala Marija Bešter Rogač z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Med ljudmi so znani predvsem tisti znanstveniki, ki prejmejo Nobelovo nagrado, podobnih nagrad pa v znanosti ni veliko. Po drugi strani je v športu široka vrsta nagrad in medalj, zato imajo športniki pri promociji prednost, je dejala.

Še večja težava pa je nepripravljenost znanstvenikov, da grejo ven iz laboratorija in se izpostavijo, da stopijo na spolzka tla in pokažejo svoje delo. "Si toliko gotov v svoje delo, da ga prineseš v javnost? Zelo hitro te lahko raztrgajo," je pojasnila. Še več, v sami znanstveni srenji je pogost pojav, da njeni medijsko odmevnejši člani hitro zgubijo kredibilnost znotraj lastnih vrst.

"Premalo slovenskih znanstvenikov v učbenikih"
Čeprav več žensk diplomira, je njihov deležen na vidnih, vodstvenih položajih in na čelih raziskovalnih skupin precej manjši od moškega, je dejal Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije. Pot do prepoznavnosti je pot skozi medije, je nadaljeval in izpostavil primer Lučke Kajfež Bogataj, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki se tiče našega vsakdana. Druga pot znanstvenikov do ljudi pa je skozi šolske učbenike, kjer po njegovem mnenju slovenski znanstveniki dobijo premalo pozornosti.