Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova se v sklopu dvodnevnega delovnega obiska Slovenije srečuje s predstavniki vseh treh vej oblasti. Drugi dan je začela z udeležbo na skupni seji odborov za kulturo, pravosodje in evropske zadeve, ki ji je sledilo srečanje s predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič. Med drugim sta spregovorili o stanju vladavine prava v Sloveniji, o neodvisnosti medijev in zaščiti novinarjev ter tudi o stanju na RTV Slovenija. "To so zelo pomembne teme, na katerih moramo neprestano delati in neprestano varovati demokracijo, ustavne pravice vseh in vladavino prava v državah članicah Evropske unije," je ob tem dejala Urška Klakočar Zupančič.
Kot je navedla Jourova, je v okviru delovnega obiska v Sloveniji razumela pričakovanje, da ustavno sodišče o ustavnosti novele zakona o RTV-ju odloči kmalu. S predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom se je sicer Jourova sestala že v sredo, a po njenih besedah o ustavnem presojanju novele zakona o RTV-ju, ker postopek še teče, nista govorila. Prepričana pa je, da bo odločitev ustavnega sodišča pokazala, kako se bo javni RTV razvijal v prihodnje. "Nobenega dvoma ni, da Slovenija potrebuje kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom," je poudarila Jourova.
Urška Klakočar Zupančič je ob tem ob robu srečanja poudarila, da ne sme vpletati v delovanje ustavnega sodišča, ki še ni odločilo o ustavnosti dela zakona o RTV Slovenija. Meni pa, da je po odločitvi ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanje dela novele zakona, ki govori o konstituiranju novih upravljavskih organov zavoda, stanje "konfuzno". "Gre za to, da si je ena politična stranka na ta način zgradila monopolni položaj oziroma si je zagotovila monopolni vpliv na javni RTV in s tem je bila neodvisnost javnega zavoda razgrajena," meni predsednica DZ-ja.
Z zadržanjem dela zakona o RTV Slovenija so po njenem mnenju nad interesom državljank in državljanov pretehtali interesi, ambicije in privilegiji nekaterih funkcionarjev dosedanjega programskega sveta RTV-ja. V sklepu ustavnega sodišča tako pogreša obrazložitev škodljivih posledic, ki so že in še bodo nastale, med drugim ustavno zagotovljena pravica državljanov do obveščenosti. Verjame, da je prav, da sodišče o ustavnosti zakona odloči nemudoma, saj je to tudi odgovornost ustavnih sodnikov do vseh državljanov. Kaj bo sledilo, če bo ustavno sodišče ugotovilo neustavnost novele zakona, pa ni želela špekulirati.
Urška Klakočar Zupančič in Jourova sta spregovorili tudi o evropskem aktu o zagotavljanju medijske svobode. Predsednica DZ-ja je zagotovila, da se bo Slovenija aktivno vključila v oblikovanje vsake pravne podlage, ki bo podpirala in varovala samostojnost in neodvisnost novinarjev, njihov položaj ter onemogočanje političnih pritiskov na novinarsko delo.
Jourova: Treba je razlikovati med dejstvi in mnenji
Po srečanju s predsednico DZ-ja se je odpravila v Hišo EU-ja, kjer je potekala razprava z naslovom Svobodni mediji: branik pred dezinformacijami v času vojne. Med ključnimi temami so bile vojna v Ukrajini in grožnje, ki jih v tem kontekstu predstavljajo dezinformacijske kampanje, vladavina prava, sprejemanje evropskega akta o svobodi medijev ter ukrepi proti zastraševalnim, t. i. SLAPP-tožbam proti novinarjem. Na dogodku sta sodelovala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Andrij Taran.
"Dezinformacije niso nekaj, kar se je pojavilo danes, mislim, da se lahko vsi skupaj strinjamo, da so le hitreje distribuirane, kot so bile včasih," je v uvodu dejala predsednica Nataša Pirc Musar. To je pripisala predvsem poplavi družbenih omrežij in ljudi, ki ne berejo več klasičnih medijev, ob tem pa opozorila tudi vse pogostejše hibridne načine vojskovanja, ki ga izkoriščajo tretje države proti tistim, s katerimi se ne strinjajo. Dezinformacije so sicer po njenem prepričanju nekaj, "kar lahko najbolj škodi javnemu interesu in demokratičnemu ustroju držav, ki verjamemo v vladavino prava". Ob tem je poudarila, da je "neskončno vesela in zadovoljna, da živi v Evropski uniji, ki je vodilna na področju regulacije modernih informacijskih tehnologij in ozaveščanja praktično vsega preostalega planeta".
Podpredsednica Evropske komisije Jourova je dezinformacije definirala kot "preverljivo laž". Pri tem je poudarila pomen profesionalnih medijev. "Novinarji so namreč tisti, ki lahko preverjajo dejstva in jih posredujejo bralcem. Dejstva so torej nekaj objektivnega in pripadajo vsem. Mnenja pa so individualne narave," je pojasnila in ob tem dodala, da morajo biti na podlagi svobode govora zaščitena tudi mnenja, a da mora biti pri tem jasno opredeljeno razlikovanje od dejstev.
Glede ruske propagande je dejala, da se je treba na poplavo ruskih dezinformacij, ki jih označuje za del ruskega vojaškega arzenala, ustrezno odzivati. Opozorila je, da je Rusija skušala teren za invazijo tako pripraviti že leta pred dejanskim napadom. "Znašli smo se v informacijski vojni," je opozorila Jourova. Po njenem mnenju je treba pri tem narediti troje: okrepiti boj proti dezinformacijami oz. vojni propagandi, sankcionirati medije, ki pri tem sodelujejo, in podpreti ruske novinarje v izgnanstvu, ki živijo v EU-ju.
Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Taran je opozoril, da se ruski propagandi ni mogoče izogniti in da je že leta prisotna v vseh medijih. Kako uspešna je, pa se po njegovem mnenju kaže predvsem v odstotku ruskih prebivalcev, ki vojno podpirajo. "Za nas je bilo zelo pomembno, da svetovni skupnosti pokažemo resnico, da povemo, da to, kar ruska stran predstavlja, ni resnica, da so to dezinformacije," je dejal.
Sogovorniki so govorili tudi o razmerah na področju medijev v državah članicah. Akt o svobodi medijev bo medije zaščitil, vendar pa to ni čarobna paličica, mediji morajo tudi sami zvišati standarde glede lastništva in financiranja, je poudarila Jourova. V odgovoru na vprašanje o razmerah v medijih v Sloveniji, ki je po indeksu svobode medijev padla na 54. mesto, je poudarila pomen vloge javnih medijev. Znova je izrazila zadovoljstvo, da se je razrešilo vprašanje financiranja STA-ja, glede položaja na RTV Slovenija pa je ponovila, da čaka na odločitev ustavnega sodišča.
Po pogovorih z ministrico za kulturo Asto Vrečko je zavrnila očitke, da bi njen obisk na ustavnem sodišču lahko pomenil politični pritisk. S predsednikom ustavnega sodišča nista rekla niti besede o tem, kakšna bo odločitev, je znova zatrdila in dodala: "To bi bilo tudi v nasprotju z mojo moralno integriteto in prepričanjem, da morajo biti sodišča neodvisna."
Ministrica Asta Vrečko pa je po pogovorih spomnila, da se je Jourova s tem aktom začela ukvarjati prav zaradi dogajanja v Sloveniji. "Zelo dobro pozna razmere pri nas, zato nam služi ta akt (...) tudi kot neko vodilo pri razmišljanju o naši zakonodaji in se vsebinsko pokriva z našimi pogledi na medijsko zakonodajo," je dejala.
V razpravi so se med drugim dotaknili tudi javnega pisma skupine slovenskih intelektualcev s prvopodpisanima nekdanjima predsednikoma Milanom Kučanom in Danilom Türkom, ki je pozvalo k ustavitvi vojne. "Vsi si želimo miru, ne poznam nikogar, ki bi rekel, da si želi vojno," je dejala podpredsednica komisije. Če bomo silili Ukrajino, da sprejme mir s popuščanjem agresorju, to ne bo obrodilo sadov, je opozorila.
V Društvu novinarjev pričakujejo poziv k iskanju rešitev
Jourova, ki je v Evropski komisiji pristojna tudi za področje medijev, je lani poleti ob predstavitvi poročila o vladavini prava v Bruslju dejala, da je komisija zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, tudi v zvezi s prekinitvijo financiranja Slovenske tiskovne agencije in dogajanja na RTV Slovenija, začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bo veljala za vse članice EU-ja. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Lucija Dimnik Rikić, v Društvu novinarjev pričakujejo, da bo Jourova na obisku vse pristojne – med drugim tudi ministrico za kulturo Asto Vrečko – pozvala k iskanju rešitev. Špela Stare iz Društva novinarjev je ob tem kot posebej skrb vzbujajoč izpostavila položaj novinarjev, ki je po njenem mnenju v "prostem padu".
V Sindikatu novinarjev Slovenije tektonskih premikov sicer ne pričakujejo. "Upamo pa, da se tako Evropska komisija kot tudi naša vlada, naše ministrstvo za kulturo zavedajo pomena medijev. Morajo pa dejansko pohiteti. Prepotrebnost sprememb medijske zakonodaje v Sloveniji je v agendi že leta in leta in časa res ni več veliko," je dejala predsednica sindikata Alenka Potočnik.
Slovenija je sicer na zemljevidu držav Evropske unije pristala med državami, ki so z vidika medijske svobode in novinarske avtonomije problematične, opozarja Igor Vobič s Fakultete za družbene vede. "V prvi vrsti gre tu izpostaviti agonijo na RTV Slovenija, njen počasni zaton, potem vprašanje poslovanje tiskanih časopisov v Sloveniji, z vidika padanja naklad, neodzivnosti na digitalizacijo, neodgovornih lastnikov," je za Radio Slovenija dejal Vobič.
Da bi dobili podroben vpogled v ključne probleme, so raziskovalci Fakultete za družbene vede v sodelovanju z Društvom novinarjev in Sindikatom novinarjev začeli nacionalno anketiranje novinarjev v slovenskih medijih. Anketo Svetovi novinarstva bo izvedlo 120 držav, pojasnjuje Vobič: "Tako da bodo ti podatki primerljivi z drugimi državami in bomo nekako videli, kje na tem zemljevidu slovensko novinarstvo dejansko je." Rezultate raziskave bodo javnosti predstavili predvidoma do konca leta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje