Sorodna novica Klepet z generalnim direktorjem RTV Slovenija Igorjem Kaduncem

Vladni predlogi sprememb medijske zakonodaje so naleteli na burne odzive v zainteresirani javnosti. Posebej razburja predlog za razdelitev RTV-prispevka, po katerem naj bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Po številnih opozorilih bi to pomenilo konec javne RTV Slovenija.

Ob tem programski svet RTV Slovenija na ponedeljkovi izredni seji ni potrdil predloga novega finančnega načrta in sprememb načrta programskih vsebin za letošnje leto. Generalni direktor Kadunc je po glasovanju dejal, da je s tem zavod naletel na hudo težavo, saj ima programski načrt, ki pa nima finančnega kritja.

Pri iskanju rešitev Kadunc poziva k strokovnosti, strpnosti in dialogu ter opozarja, da "tako pomembna ustanova, kot je RTV Slovenija, ne sme postati žrtev pohlepa politike ali lakomnosti kapitala". "V vseh evropskih državah je javna RTV eden od garantov, stebrov demokracije," je v odgovorih MMC-jevim bralcem poudaril generalni direktor Igor Kadunc.

Vabljeni k branju.

Sorodna novica Mea culpa, mea maxima culpa*

Uporabnik Retorika: Spoštovani generalni direktor: Ljudje, ki so se spravili na RTV ne izbirajo sredstev, sneli so rokavice, udarci nizko pod pasom jim niso tuji. Odložite za hip svojo milino, saj vam potem očitajo "jamranje". Povejte dejstva brez olepševanja. PV in sateliti si ne zaslužijo uvidevnosti, saj je povsem "perverzno" že to, da PV, ki bi moral biti glavni zagovornik zakonov in RTV, ugrablja medije, ki so mu zaupani v bran - kot bi dal ovce pasti volkovom. … Še kaj iz statuta RTV bi bilo treba povedati povprečnemu Janezu in Alenki v naši deželi, kaj vse je država naprtila kot uradno dolžnost zavodu. Zdaj je dolžna to tudi financirati. Povejte tudi brez dlake na jeziku, da se bo RTV-prispevek takoj "uskladil" na kakšnih (moja ocena) 17,90 EUR mesečno, ko bo po "njihovo reorganiziran". ... Zakaj pravna služba RTV molči? Ker je preveč svetnikov z desnega pola in se ne da nič storiti? Prosim, snemite rokavice, sicer boj ni pošten in težko je gledati, kako populisti zmagujejo.
Mislim, da populisti zmagujejo pri zmanjševanju pomena zakona o RTV. Sklep odbora za kulturo je pravzaprav jasen: "Pri nadaljnji pripravi vseh štirih zakonov naj vlada zagotovi spoštovanje položaja STA in položaja javne RTV SLO kot javnega zavoda posebnega nacionalnega in kulturnega pomena ter s tem njuno institucionalno in programsko avtonomijo, uredniško neodvisnost ter zadostno financiranje." Nikoli ni šlo za "jamranja", ampak preprosto za dejstvo, da bi morala Vlada ali celo parlament sprejeti odločitev, s katero bi zagotovila zadostna sredstva za delovanje RTV Slovenija. To bi lahko storila bodisi s prilagoditvijo višine RTV-prispevka bodisi z dodatnim financiranjem iz proračuna. Vedeli smo, da imamo prav, zato smo na vprašanje tudi nenehno opozarjali.

Sorodna novica Programski svet ni potrdil predloga finančnega in programskega načrta

Zdaj pa so se razmere nekoliko spremenile. Da, RTV Slovenija in tudi jaz osebno, smo se znašli pod direktnim napadom predsednika največje stranke. Tega si nismo želeli, ampak napadalca si ne izbiraš. Branimo se lahko le z dejstvi. In lahko smo odločni, saj poznamo prave številke. Predlagatelji zakona so pri kar nekaj postavkah naredili večmilijonske napake: s povečanjem oglaševanja naj bi namreč dobili 10 mio. evrov, ob izločitvi Oddajnikov in zvez naj bi imeli celo profit, ker naj ne bi imeli stroškov zaposlenih. V resnici pa bi po naših izračunih od oglaševanja dobili največ 2 mio. evra, z izločitvijo Oddajnikov in zvez pa bi ostali brez 8,9 mio. evrov.

Pri izračunih gre res tudi za perverznost, ki jo omenjate. Predlagatelji ne povedo, da bodo morali za izpad več kot 13 mio. evrov povišati RTV-prispevek. Ob tem pa bi morali RTV zagotoviti še okoli 8 mio. evrov za res polno izvrševanje z zakonom opredeljenih nalog. Gre za namerno zavajanje ali neznanje?

Ključen problem je, ker je vodstvo pogosto ostajalo osamljeno pri prikazovanju resničnega finančnega stanja RTV Slovenija. Ne Programski in ne Nadzorni svet RTV Slovenija nista nikoli resnično povedala, da s 6 mio. evrov prihodki manj kot leta 2012 danes resnično ni mogoče polno izpolnjevati vseh z zakonom določenih obveznosti! Celo več, vse pogosteje se je slišalo o nekih pomembnih rezervah, o veliko preveč zaposlenih …

Za javno službo SŽ Potniškega prometa denimo iz proračuna prispevamo vsi državljani, ki plačujemo davek. Leta 2012 je povprečna družina na mesec pripevala 5,89 evra. Leta 2020 naj bi prispevala 10,41 evra, torej le dobra dva evra manj kot znaša RTV-prispevek. Povišanje od 2012, ko je bil določen tudi RTV-prispevek, torej znaša kar 77 %. Pa se je kakšna glava družine pritoževala? Je bilo kje prebrati besne tvite? Zapisi na FB? Ne. Ko pa smo mi prejšnji vladi predlagali povišanje za 7,8 odstotka, torej za en samcat evro, je bilo skoraj konec sveta. Ja in slišali smo očitke, da "jamramo". Dejstvo je, da javne službe stanejo, ampak z železnico se vsaj enkrat na teden vozi – reci in piši – 'le' 4 odstotke državljanov. Naše programe pa praktično spremljajo vsi. Še tisti, ki to zanikajo, ker sicer ne bi mogli kritizirati.

Uporabnik Sanje: Pozdravljeni! Kako komentirate izjavo ministra Simonitija, da novi zakon prinaša minorne finančne posledice za RTV-hišo?
Kot že rečeno, nam že zdaj manjka okoli 8 mio. evrov za redno delovanje. Z načrtovanim izdvajanjem RTV-prispevka bi nam odvzeli še 8 % prihodka od prispevka, izločitev Oddajnikov in zvez pa bi nam prinesla dodaten izpad prihodkov oziroma povečanje stroškov v višini 8,9 mio. evrov. Lahko, da so za dr. Vaska Simonitija to "minorne finančne posledice", za nas niso.

Uporabnik samyyy44: Kolikšen bi po vašem mnenju moral biti RTV-prispevek, da bi omogočal dovoljšno financiranje za dolgoročni razvoj RTV (povedali ste že, da je iztrošenost sredstev velika ter da so potrebne investicije) ter da bi ta tudi nadomestil v celoti prihodke iz reklam? Velikemu vplivu politike na RTV bi se lahko tudi izognili, če bi se prispevek vsako leto uskladil z inflacijo.
Ko smo lani predlagali uskladitev za 1 evro, je kazalo, da bi se račun izšel za dve, morda celo tri leta. Ker bi imeli višji RTV-prispevek že v letu 2020, bi nam tako ostalo precej več rezerv, kot nam jih bo, saj jih bomo porabili že zdaj. Tako bomo zdaj potrebovali nekoliko višje povečanje RTV-prispevka ali pa višje dodatno financiranje specifičnih dejavnosti. Če bi vse breme prevalili na RTV-prispevek, bi se moral ta zdaj povišati za okoli 1,2 evra, torej še znotraj 10 %, ki bi jih lahko odobrila vlada. Seveda bi bilo dobrodošlo tudi kaj več, kajti imamo problem, da imamo preveč skrčen igrani program in odprto rano nedokončanega Studia 14.

Uporabnik Jonathan: Če se vsa ta problematika ustvarja zdaj, ko je premier Janša, ali bi se RTV problemi lažje rešili, če bi bila premierka bivša RTV zaposlena Fajon ali bivši RTV zaposleni Šarec?
Seveda vam na to ne morem odgovoriti. Lahko pa mirno povem, da sem imel podobne probleme pri odsotnosti kakovostnega soočanja argumentov tudi pri prejšnjih dveh ministrih, pri sedanjem pa je ta problem postal javen. Sam sem vedno pripravljen na dialog. Celo več, prepričan sem, da bi tudi Janeza Janšo prepričal, da je žrtev napačnih informacij in da so argumenti, ki jih predstavljamo, trdni in držijo.

Uporabnik blue: Pozdravljeni! Razložite mi, če prav razumem. Spremembe medijske zakonodaje za državljane v bistvu prinašajo več stroškov kot znaša zdaj RTV-prispevek. Saj uvajajo tudi 3 evre prispevka, ki naj bi ga v skladu s predlogom zakona sicer plačevali operaterji za vsakega uporabnika, vsi pa vemo, da so operaterji še vse dodatne stroške, ki so se pojavili, prevalili na uporabnike. Novi stroški nas državljanov bodo po novem znašali 12,75 eur + 3 eur na mesec, imam prav?
Ne čisto. Račun je nekoliko drugačen. Če kabelski operaterji ne bodo zmanjšali plačil dobaviteljem programov (ocena je, da zdaj za programe Pro Plusa (A kanal, Pop TV …) in Planet TV plačujejo od 5 do 7 evrov), bomo zelo verjetno kmalu po sprejetju zakonov dobili obvestilo, da so morali povišati ceno za 3 evre. Seveda bi verjetno lahko poskusili preiti k drugemu operaterju, če se ne bi strinjali z dvigom cene, ampak h komu, ko bodo to zelo verjetno podražili vsi?! Torej lahko rečemo, da se nam bodo paketi najverjetneje podražili za 3 evre. Na drugi strani pa bo moral ustanovitelj zagotoviti izpad prihodkov RTV Slovenija, in to v višini 8 % RTV-prispevka in 8,9 mio. evrov zaradi izločitve Oddajnikov in zvez. S povečanjem oglaševanja tega izpada ne bomo nadomestili. Bodo za to povečali RTV-prispevek (za okoli 17 odstotkov)? Bodo povečali plačevanje iz proračuna? Tega vam predlagatelji seveda niso povedali!

Uporabnik neskafe: Pozdravljeni, najprej bi rad rekel, da me zelo motijo te razprtije med zagovorniki in nasprotniki RTV. Po navadi je resnica nekje vmes. Zanima me, kakšno mnenje imate, če bi dali zadevo na referendum – ali si želimo javno RTV ali ne?
Potem bi morali dati na referendum, ali želite resnično evropsko demokracijo ali ne? V vseh evropskih državah je javna RTV eden od garantov, stebrov demokracije. Komercialni mediji ne zagotavljajo objektivnega poročanja, cele vrste drugih programov, ki jih prebivalci potrebujemo (otroški, izobraževalni …), tudi kakovostne produkcije igranih in dokumentarnih programov ne bi imeli. Ne bi imeli manjšinskih programov in še in še ... Za demokracijo gre, ne (samo) za javno RTV!

Uporabnik Disciple: Kakšno prenovo (poleg večkrat omenjenega dviga prispevka) bi potreboval novi zakon o RTV Slovenija? Katere so ključne spremembe?
To pa je zelo zahtevno vprašanje. Dovolite nam, da vam in drugim odgovorimo čez kak teden ali dva na strani o spremembah zakona o RTV.

Uporabnik Tim26: Politiki veliko govorijo o mnenjskem uravnoteževanju, a zdi se, da jih predvsem zanima "podrejanje". Kako bi lahko zagotovili, da tako leva kot desna strankarska politika ne bi imeli nobenega vpliva na javno RTV?
Vedno si bo vsaka politika skušala podrejati javni medij. Gre za to, da se to skuša omejiti na najmanjšo možno mero. Osnova za to je zagotovitev finančne samostojnosti, da se nikoli več ne bi zgodilo, da dobimo nekateri naslovniki pismo, da naj ne računamo na več denarja, če bomo še naprej rušili vlado. Drugo pa je struktura vodenja in nadziranja. Če tu prevlada neka politika, se bo to poznalo. Pogledati je potrebno le, kaj se je dogajalo leta 2004 ob prvi Janševi vladi. Koliko časa je bilo potrebno, da je na čelo RTV prišel generalni direktor, ki ni imel nobenih izkušenj, da so povsem novi ljudje prevzeli ključne položaje.

Uporabnik Igor: Pravite, da RTV ne sme postati žrtev politike. Problem je v tem, da je RTV že dolgo žrtev politike. Kaj boste storili za večjo nepristranskost vaših novinarjev?
S tem se ne bi mogel strinjati. Že kar nekaj let nobena opcija ni imela izrazite večine oziroma ni bilo zahteve po unificiranju. In tako sem postal generalni direktor, ne da bi imel pogovor s katerim koli članom politike. Res pa je, da je šlo verjetno za izjemen dogodek, ki se bo težko ponovil.

Uporabnik zattara: Če vas citiram... "... 5 članov imenuje DZ, 4 člane vlada. Zgodilo se je, da jih je celo odpoklicala in imenovala nove, verjetno sebi lojalne člane ..." ... če vlada imenuje 4 člane in se vlada zamenja sredi njihovega mandata, v čem vidite težavo, da tudi zamenja člane nadzornega sveta? Ne glede na to, ali je leva ali je desna ... če ima to možnosti in zakonsko podlago, je logično in tudi korektno, da jo izkoristi, mar ne?
Ne, ni nujno, kajti v Nadzornem svetu RTV Slovenija bi morali biti strokovnjaki, ki poznajo dejavnost. Koliko novih članov pozna delovanje RTV in javnega sektorja tako dobro kot recimo do pred kratkim članica nadzornega sveta ga. Irena Ostrouška? Zakaj v sedanjem nadzornem svetu ni nobenega člana, ki bi poznal delovanje javnega sektorja? Zakaj nobenega, ki bi imel izkušnje iz vodenja zahtevnih sistemov? Zadnjič smo recimo imeli resno dilemo o tem, ali ustanovitelj mora zagotoviti denar za izvajanje službe! Ali pa to, da je v nekem trenutku kar nadzorni svet prevzel vlogo ustanovitelja in bi rad kar on opredelil, da RTV ne more računati na zadosten z ustavo zagotovljen denar. In v preteklosti politične stranke niso izkoriščale te možnosti. Pokazalo se je celo, da državni zbor tega ne more početi.

Uporabnica Majolika: Morda vem premalo o zakulisnem dogajanju, a meni se zdijo vsebine, ki nastajajo znotraj hiše, in tudi tiste, ki so dokupljene, na zavidljivo visoki ravni ... v primerjavi z avstrijskim ÖRF, ki ima neprimerno višjo finančno podporo, se mi zdi RTV SLO odličen primer za situacijo, ko z manj ustvariš veliko več ... Sedmi pečat, številni odlični dokumentarci, Ars, Val 202, da ne pozabim tudi oddaj izobraževalnega in ozaveščevalnega pomena. Gospod Kadunc, zanima me, ali vi pritrjujete kateremu od argumentov nasprotnikov javne RTV takšne, kot je, kateri je to in zakaj tako mislite?Hvala!
Pritrjujem samo enemu argumentu, namreč, da moramo vsak prejeti evro res dvakrat obrniti in da, kot sem nekoč dejal, nas ne bo nikoli strah pogledati v oči tistemu, ki ja ta evro prispeval. Vendar govorimo o promilih, ko lahko še kaj zmanjšamo, prihranimo. In tu se s tistimi, ki vidijo milijonske prihranke, zadeva konča. Vesel sem, da vašim besedam pritrjujejo tudi raziskave, ki smo jih opravili. Še posebno tista iz decembra 2018, ko je bilo z našim delovanjem zadovoljnih 80 % vprašanih. Morda pa je to tudi srž problema, kajti ob takšni nacionalni RTV težko uspejo razne komercialne televizije. Pa naj imajo motiv v denarju ali želji po "ozaveščanju občinstva".

Uporabnik mozart: Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje na RTV. Zelo radi na TV SLO gledamo oddaje, posnetke koncertov in glasbene dokumentarce o klasični glasbi, ki jih sicer druge naše televizije ne predvajajo. Vse dobro in uspešno pri obrambi kakovostnih programov RTV vam želim!
Hvala! Ravno raznovrstnost ponudbe tako na radiu, televiziji ali spletu je tisto bistvo, zaradi česar želimo, da bi RTV Slovenija ostala približno takšna tudi v prihodnje.

Uporabnik Zebk: Pozdravljeni, ali mislite, da lahko zaposleni na RTV z vašo spodbudo kaj naredite, da se strasti malo pomirijo? Videti je ogromno negative – od novinarjev, vodstva, ostalih zaposlenih, gledalcev, ostale javnosti ... pravzaprav samo obračunavanje. Kako se da presekati to negativo okoli RTV?
Mi lahko poveste, kdaj sem bil jaz sam negativen?! Nikoli in nikdar. Vedno sem samo zanikal tisto, kar ni držalo. Sta v oddaji o novih zakonih, ki jo je odlično vodila Ksenja Horvat, bila žaljiva Boris Bergant ali dr. Marko Milosavljević? Ste zasledili kakršen koli moj zapis, ki bi koga žalil? Velika večina naših novinarjev in tudi vseh zaposlenih samo vestno izpolnjuje svoje delo, nekateri ga imajo celo za poslanstvo. Nekateri pa žal sodelujejo v raznih diskusijah in s tem izgubljajo osnovo za svoje delo v programih RTV. Škoda! Na razprtije okoli nas lahko vplivamo samo s posredovanjem resničnih informacij, dejstev. In že to je veliko! Če se prepoznajo resnični nameni določenih politikov, če se odkrito pogovarjamo tudi o napakah, če imajo vsi ključni akterji možnost povedati kaj in kako. Predvsem pa dvigniti raven razprave s strokovnjaki, ne politiki, ki imajo vedno interes.

Uporabnik rabelj: Ko gledamo odjavne špice vaših oddaj (kjer pogosto nastopa le en voditelj z gostom), vidimo precej kadra, ki je sodeloval pri tej oddaji. Ali lahko zatrdite, da so vsi ti zaposleni res nujno potrebni in da tu ni nikakršnega prostora za reorganizacijo, s katero bi ne nazadnje prihranili precej denarja? Navsezadnje je g. Požar navedel primer, da so bili za isto oddajo, ki so jo posneli na TV3, potrebni trije ljudje, na vaši RTV pa 11 delavcev.
G. Požar je tudi zapisal, da so mi v Levu postregli s pohano viledo, kar seveda ni bilo res. Marsikaj se da posneti tudi s tremi ljudmi. Vendar, če to niso neki genialni posamezniki, bo to na zaslonu videti bistveno drugače, kot če dogodek posname ekipa, kjer so pokriti vsi "sektorji", potrebni za odličen posnetek. Vendar se na RTV Slovenija obseg denarja zagotovo zmanjšuje že od leta 2012. Saj veste, da imamo za 6 mio. evrov nižje prihodke kot leta 2012, ob tem, da so se povprečne plače povišale, da dajemo več SAZAS-u in drugim kolektivnim organizacijam … Naše ekipe so se že zelo zmanjšale, zaposleni opravljajo več funkcij. Snemalci po dopisništvih so postali tudi montažerji … V špicah pa so po uzancah napisani vsi, ki so kakor koli sodelovali pri pripravi, tudi če je bil njihov vložek minimalen. Tako jih seveda lahko najdemo pri več oddajah in ne le pri eni.

Uporabnik Žiga: Spoštovani! V kolikor bo Vlada RS del RTV-prispevka res prerazporedila na komercialne medije, mislim, da bi prejemniki takih finančnih sredstev morali biti zavezani enaki profesionalni etiki in pogojem, kot veljajo na RTV. To pomeni, da bi taki mediji morali imeti zaposlene novinarje in urednike s primerno zaključeno izobrazbo in biti torej tudi v tem segmentu primerljivi z RTV. Kaj menite o tej pobudi?
Seveda bi lahko bili takšni pogoji zapisani v razpisni dokumentaciji za pridobitev sredstev. Ampak upam, da veva, da je poudarek na: "bi morali biti". Tega denarja ne dajejo zato, da bi ustvarili novo RTV Slovenija.

Uporabnik Rok 85: Ali bi zaradi zmanjšanja sredstev ukinili tretji (parlamentarni) program?
Tisto, kar si res iskreno želim, je diskusija s strokovnjaki in predstavniki ustanovitelja, če kaj in kaj v tem trenutku delamo preveč. Ne kaj bi lahko malo več delali. Rezi, ki bi jih v prihodke in odhodke ob izločitvi OZ povzročili zakoni, so tako globoki, da si ne predstavljam, kaj vse naj bi prenehali delati. In tu je ključ do kakovostne razprave, ki pa je še ni bilo! Mi točno vemo, koliko nas stane kakšna oddaja, kanal. Vemo, koliko nas stane tudi, če bi šli v odpuščanje zaposlenih. Vendar katerih? Vse produkcije dihajo na škrge, ker se pridni programci trudijo delati čim več oddaj. Tako se bo morebitno "rezanje" moralo poznati na programih. Katerih? Bile so ideje, da bi v to zarezal programski svet, vendar je to stvar ustanovitelja. Ali pa njegovi najeti strokovnjaki in na podlagi resne diskusije. Tudi o tem, koliko lahko za svojo javno RTV Slovenija nameni. Ja, parlamentarni programi se pogosto enostavno preselijo na splet.

Uporabnik Tadej: Zakaj po vašem mnenju RTV ni bil deležen podpore ostalih medijev v boju proti zadnjim predlogom spremembe delovanja RTV. So videli preveliko finančno korist s strani novega zakona ali so jim prepovedali se vmešavati v vaš boj. Lp!
Menim, da to ne drži povsem. Ocenjujem, da je objektivno o problematiki poročal POP TV. Novinarji na Nova24TV imajo na to svoj pogled, Planet prehaja v roke madžarskega lastnika in … Ja, ta "IN" je ključen! Mediji, v lasti posameznikov, so zelo pogosto pri svojem poročanju nagnjeni na eno ali drugo stran. Ker je televizija draga in ker imajo običajno več kapitala malo bolj desno usmerjeni kapitalisti, je možno, da se poroča tako, kot se. In ponovno, zaradi tega je nujno imeti javno RTV!

Uporabnica Tanja: Pozdravljeni g. Kadunc. Za Mladino ste izjavili, da potrebujete 24 milijonov EUR za 570 odpravnin. Tako bi povprečna odpravnina znašala 42.105,26 EUR. Kako si visoko moralna RTV lahko privošči tako visoke plače, iz katerih nastanejo takšne odpravnine? Ali ni RTV vendar čisto brez denarja? Tu nekaj ni OK. Ali s tem tudi posredno priznavate, da bi RTV lahko deloval s 570 ljudmi manj? Hvala za odgovor.
Ocena višine odpravnine izhaja iz dveh osnov. Iz Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki to določa, in iz Kolektivne pogodbe RTV, ki dokaj dobro ščiti predvsem dolgoletne sodelavce in plače. Te niso posebno visoke glede na druge zaposlene v javnem sektorju. Celo preveč smo zaostajali. Ja, generalni direktorji pri tem nismo bili ravno radodarni. In pregovor pravi, da je treba pogodbe in dogovore spoštovati. Upam, da bo vlada spoštovala vsaj tistega, ki ga je podpisala s sindikati javnega sektorja, in nam pokrila stroške dela na običajni način zagotavljanja sredstev. Tega bo vsak čas več kot 6 mio. evrov.

Uporabnik Retorika: Povejte ljudem v svojih izjavah, da novi zakon pomeni VEČ reklam ter ŠE manj lastne produkcije, RTV-prispevek pa bo skoraj izključno financiral Nova24TV. Tudi ni pošteno, da smo državljani sofinancirali izgradnjo infrastrukture RTV, zdaj bi se pa vse "bratsko" delilo prišlekom (ki so tudi očitno sovražni do RTV).
Mislim, da smo to, kar govorite, povsem jasno povedali in tudi zapisali. To je že na spletni strani Preveri dejstva (https://www.rtvslo.si/rtv/kontakti-in-informacije/pogosta-vprasanja/preveri-dejstva/502350) še natančneje pa bo na že omenjeni strani rtvslo.si/javna-razprava-o-medijski-zakonodaji.

Uporabnik Flanderin: Škoda, da se ne zavedamo dovolj ključnega pomena RTV pri uresničitvi demokracije in nadaljnjem kulturnem razvoju oziroma jasnem in glasnem udejstvovanju slovenstva. Sploh v dobi, kjer smo neprestano poplavljeni z oglasi in obvestili na vseh možnih napravah, pred katerimi bede pretrpimo logiko prostega trga, je ta institucija svetilnik razsvetljenstva. Kako lahko uporabniki, poleg javnih manifestacij, zbiranje podpisov itd. učinkovito prispevamo k temu, da RTV ostane svobodni in ponosni bratec BBC-ju, RAI, NOS in ne gre v rejništvo k Duna Media v Budimpešto?
Znašli smo se v bitki, ki si je nihče od vodilnih ni želel. Predstavnik ustanovitelja je očitno naredil napačne izračune in upamo, da bomo to lahko skupaj ugotovili in bo usoda teh zakonov pač takšna, kot mora biti. Druga, še bizarnejša bitka je, ali mi bodo sploh dovolili opravljati delo do konca mandata in še, ali se bodo vzdržani člani programskega sveta odločili, da zagotovijo delovanje RTV Slovenija. Če se bo našla večina in me bodo zamenjali, nihče ne more narediti nič. Lahko boste spremljali, kdo je pri tem sodeloval. Tu se lahko začne konec mojega delovanja in bo štafetno palico prevzel nekdo drug. Tisti novinarji, ki so na RTV Slovenija žal premalo plačani, bodo veseli in bodo verjetno zelo napredovali.

Kar pa se tiče zakonov, tu so stvari zelo jasne. Prepričan sem, da bodo vse stranke, ko bodo spoznale dejstva in izračune, odstopile od takšnih zakonov. No, morda z izjemo ene stranke in nekaj poslancev drugih strank. Če pa ne, pa ostane še referendum, kajti sedanji predlogi zakonov ne zagotavljajo ustavno zapovedanega financiranja RTV Slovenija!

No, nakazuje se še tretja bitka, to je bitka, da bomo lahko razpolagali le z denarjem, ki ga imamo, in da nam dodatnih sredstev ne bodo dali. Ne prva ne druga ni prijetna. O rezultatih prve boste kmalu obveščeni, ker bo Nadzorni svet RTV Slovenija odločal o finančnem načrtu. Druga je še resnejša. Povsem možno je, ker vsi novinarji "niso pridni", ne bo nobenega navdušenja za zagotovitev dodatnih nujno potrebnih sredstev. Tu sem celo razmišljal, da bi pozval k prostovoljnemu evru kot donaciji, če nam bo res grozilo, da ne bomo zmogli plačevati računov.

Uporabnik Anon36: Ali ste kdaj razmišljali, da bi drastično pokazali, kakšno je življenje brez vseh medijev RTV in prenehali z delom za dan ali dva v obliki stavke? Hkrati pa pokazali ljudem, kako veliko dejansko naredi RTV za javnost. Ali imate v mislih, kakšne ukrepe, ki bi pokazali javnosti in aktualni vladi, kakšne bi bile posledice tega zakona? Hvala.
Oh, tudi takšne ideje so že bile, ali pa da nekaj dni v naše oddaje ne bi vabili politikov. Vendar tu smo zaradi vas poslušalcev in gledalcev ter verjamemo, da vas lahko nagovorimo na druge načine.

Uporabnik Jager: Pozdravljeni, zanima me, zakaj na javni televiziji v živo prenašate svete maše. V naši državi naj bi bila Cerkev namreč ločena od države. Hvala za odgovor, lep pozdrav.
Glede na to, da imamo na voljo več kanalov in ker je med našimi gledalci veliko vernih, posebno starejših, se mi zdi, da je občasno prenašanje maš primerno. Seveda smo tudi soočeni, recimo z vašim mnenjem, kot tudi z željo, da bi jih prenašali vsak teden. Mislim, da sedanji sistem kar odgovarja temu, kar naj bi javna TV počela.

Uporabnik Rok 85: Kako se vam zdi, da ministrstvo za obrambo dobi več denarja od ministrstva za kulturo? Trenutno, v času miru, se mi zdi, da sta kultura in novinarstvo pomembnejša.
V svoji kolumni Mea culpa, mea maxima culpa sem se tako mimogrede dotaknil tudi tega problema. Kot makroekonomist po izobrazbi sem prepričan, da Slovenija na dolgi rok ne bo zmogla teh izdatkov za vse javne oz. proračunske službe. Majhni in ogroženi narodi imamo po definiciji višjo celo vrsto stroškov. Tudi pri skrbi za jezik. Sam bi vedno najprej poskrbel recimo za javno RTV, z bogatimi kulturnimi vsebinami, kot pa za recimo novo letalo. Kot sem zapisal v Strategijo razvoja RTV 2018–2022, bi morali imeti vsaj eno nadaljevanko na teden. Zdaj bomo veseli, če bomo na leto predvajali 10 nadaljevank. Brez TV-filma! To je naloga naše politike. Javni denar je omejen in ni dilema samo maslo ali topovi. Je tudi to, koliko namenimo za to, da ohranimo jezik, ki je nedvomno ogrožen. Problem, ki ga poznajo Slovenci v sosednjih državah, počasi, čisto počasi, vstopa tudi v Slovenijo.

Uporabnik Trey: Ali morda vidite platforme, kot so Netflix in Amazon prime, kot konkurenco? Ima RTV SLO kakšne načrte, da se približa mlajšim/novim generacijam?
Pogosto se sliši, da so nacionalne RTV brez konkurence, da so tako rekoč večne in se jim nič ne bo zgodilo. Sam mislim, da so tudi brez groženj politikov ogrožene, morale pa se bodo tudi vnaprej prilagajati spremembam. Tudi o tem smo pisali v strategiji. Sam sicer mislim, da bodo imele nekaj več problemov komercialne postaje. Vendar bomo razmere pozorno spremljali in se jim prilagajali tudi v javnih servisih. Skrbeti pa nas bi moralo, da se praviloma spremljajo kar v izvornem jeziku oziroma angleščini. Lažje nam gotovo ne bo. Posebej pri navezovanju stikov z mladimi. Samo nacionalka, posebno še z omejenimi sredstvi, ne bo dovolj uspešna.

Uporabnik Rtvmmc: Pozdravljeni, zanima me, zakaj še vedno nekateri producenti opravljajo delo prek svojih podjetij, in sicer kot zunanji izvajalci. Tako kot npr. v športnem uredništvu. Ali to prinaša kakšne prednosti, ki bi odtehtale vsem znane slabosti takega načina zaposlovanja? Če ne, zakaj se to ne odpravi?
Ni mi znano, da bi pri nas sodelovali s producenti prek SP-jev. V preteklosti sta bila dva takšna primera, ki pa sta zdaj redno zaposlena, kar je edino pravilno. Bom pa preveril, na kaj bi se nanašalo vaše vprašanje.

Uporabnik zattara: Če citiram prav RTV ... "Posebej razburja predlog za razdelitev RTV-prispevka, po katerem naj bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Po številnih opozorilih bi to pomenilo konec javne RTV Slovenija." ... kaj je tu razburljivega? Običajno je v ustanovi, podjetju itd. 8 odstotkov meja, pri kateri se da najti rezerve takoj, brez drastičnih ukrepov. Dodatno, zakaj bi se moral RTV-prispevek usklajevat z inflacijo, kot namigujete v eni od izjav? Naše plače se ne. Poleg tega se ne financirate samo iz RTV-prispevka. A je tako hudo pričakovati trud, da boste povečali prihodke iz drugih virov?
Se oproščam, ampak v svoji 40-letni poslovni karieri na veliko različnih področjih res še nikoli nisem slišal, da bi bilo ravno 8 odstotkov tisto še dopustno znižanje prihodkov, ki bi se jih dalo z lahkoto kompenzirati z raznimi racionalizacijami. Nekaj podobnega je zapisal dr. Lahovnik na Twitterju za 5-odstotni izpad prihodkov zaradi izločanja za druge RTV-organizacije. Torej zagotovo ne gre za neki "običaj". Strokovnjaki vedno preverijo, v kakšen stanju je ustanova, ki ji to grozi, in kakšne vrste stroškov ima. Se mu bo zaradi zmanjšanja prihodkov zmanjšala tudi proizvodnja? V podjetjih je to pogosto in zmanjšajo tudi stroške, ni nadur, če je treba odpuščati, odpuščaš zaradi poslovnih razlogov. Pri podjetjih, ki so na robu ali pa že malo pod vodo in črpajo še zadnje rezerve, pa to enostavno pomeni potop. Čisto "običajno"! In v tem stanju je tudi RTV Slovenija. Že drugič danes pišem, da smo imeli leta 2012 za 6 mio. evrov več prihodkov, kot jih imamo danes! In tu pridemo, do vašega vprašanja oz. kar trditve glede inflacije. Ne vem, v katerem podjetju ali panogi delate, ampak dvig povprečne bruto plače v RS v obdobju 2012–2019 je bil 21,3 odstotka, v javnem sektorju 21,4 odstotka. Ja, in tudi plače na RTV so se v tem obdobju povečale za 14,4 odstotka. Ne, ker bi jih mi dvigovali – ampak, ker smo k temu zavezani kot del javnega sektorja in smo morali upoštevati sproščanje omejitev ZUJF-a in sporazum med vlado in sindikati javnega sektorja iz decembra 2018. Ne spuščam se v razglabljanje, ali je to prav ali ne. Mimogrede, plača generalnega direktorja v vsem tem času ni zrasla niti za en evro. Samo strošek omenjenih vplivov na plače od leta 2016 (ki ga nismo mi povzročili) je bil po naših izračunih v letu 2019 2,8 mio. evrov, za letos ga ocenjujemo na dobrih 5 mio. evrov.

Zelo hudo je druge obtoževati, da ne delajo dobro. Imate kakšen argumente, da govorite o tem, da bi lahko povečali prihodke? Ravno v tem trenutku nekaj mojih sodelavcev dobesedno dan in noč dela, da bi pripravili prijavo na evropski projekt in pridobili dodatna sredstva za naše programe. S kandidaturo dveh oz. treh pa smo že bili uspešni. Prav tako, naj se še tako trudimo: obseg sredstev na trgu oglaševanja v Sloveniji je, kakršen je. Enaka sredstva se le drugače prerazporedijo med deležnike. Ali si res želite, da bi tudi TV SLO ustvarjala in predvajala take programe, kot so že na komercialnih TV (turške nadaljevanke, resničnostni šovi …)?

Uporabnik Pink: Pozdravljeni. Večinoma se tu govori o politiki, mene pa precej bolj zanimajo druge tematike. Zlasti me zanima, zakaj nekaterim od njih sploh v zadnjih letih posvečate relativno malo pozornosti (v primerjavi s primerljivimi televizijami)? Zakaj je Kultura zgolj pozno ponoči, ne pa ob Dnevniku, kot je navada v nekaterih sosednjih državah? Kdaj je bila nazadnje sploh kakšna pogovorna oddaja o kulturi (razen enega Panoptikuma)? Podobno tudi za šport, zadnja oddaja Športna mreža je bila kdaj, kakšnih pet let nazaj? Tudi drugih oddaj o športu praktično ni (drugje imajo tedenske oddaje o svojih ligah), zgolj prenosi. Da kakšnih drugih tem, kot je denimo filozofija, o kateri imajo redne oddaje na nekaterih večjih evropskih državnih televizijah, sploh ne omenjam. Skratka, zakaj ni več poglobljenih oddaj o raznih nepolitičnih temah? Stroški tu ne morejo biti izgovor, saj so praktično zanemarljivi.
Struktura naših gledalcev in tudi tistih, ki sicer pogosto preklopijo na kakšne druge postaje, je izjemno raznolika. Ne strinjam se, da bi bilo kulture na naših programih premalo, ker tega podatki ne kažejo. Res je, da se pogosto pojavlja problem, sicer rednih oddaj po Odmevih in tudi drugih oddaj, ki so pozno. Nisem sicer zadolžen za TV-program, vendar mislim, da je del problema, da se želi zaradi stalnosti terminov imeti oddaje nujno na prvem programu. O tem bo zagotovo tekla beseda tudi ob prihodnjem programsko-produkcijskem načrtu, če bomo sploh uspeli zagotoviti zadostna sredstva za pripravo spodobnega programa. Kar se tiče pogovornih oddaj, se kar strinjava. Bil sem v oddaji, ki je trajala dve uri in čas je minil, kot bi mignil. Upam, da jih zmoremo pripraviti še več. Predvsem o nepolitičnih temah. Če jih sploh najdemo, ko pa se pogosto vse politizira. Upajva. Si bom prizadeval.

Uporabnik Športni navdušenec: Se bodo na jesen športni dogodki kaj spremenili na podlagi sprememb, ki bodo mogoče prišle? In za naprej. Govorim za prenose. Drugače pa vse pohvale studiu, ki je daljši na tekmah Prve lige v nogometu. Lp!
Ja, ravno včeraj sem na poti v službo razmišljal, kaj narediti, če bo šlo res za obstoj. Kako bi gledalci sprejeli recimo prav ukinitev studia in strokovne komentarje po tekmi. Hvala vam za odgovor! Za jeseni upam, da še ne bodo potrebne bistvene spremembe na tem področju.

Uporabnik Človek: Spoštovani g. Kadunc, v včerajšnjem Mea culpa ste navedli marsikaj, le tistega, kar je kritika delovanja RTV, ne. Občutek imam, da ne razumete jeze, usmerjene proti vam in vaši instituciji. Kritika je enostavna: RTV je v svojem delovanju in poročanju ideološko levo obremenjen, čeprav naj bi predstavljal VSE državljanke in državljane. To je bilo zelo razvidno tudi v vašem besedilu, ki je bilo pisano v povsem levi ideološki dikciji. Kulturni, otroški in drug program res ni problem. Vaša nezmožnost prepoznanja lastne ideološke obremenjenosti in dejstva, da je ne deli vsa država, je. Zato moje vprašanje: ste pripravljeni zaščititi kulturni, otroški in drug program, ter se začeti pogovarjati o ideološki obremenjenosti institucije? Ter če smo konkretni glede politične pristranskosti: ste pripravljeni končno odgovoriti na dolgoletne obtožbe zunajparlamentarnih strank in neodvisnih list o sistematičnem kršenju volilnih pravil z namenom cenzuriranja/diskreditiranja? Hvala za odgovore in lep pozdrav.
Mislim, da vprašanje ni prav postavljeno. Ravno pravila ob volitvah so za RTV Slovenija izjemno stroga in se jih tudi dosledno držimo. Ker so sodno "izterljiva" in ker smo bili celo pod očesom opazovalcev. Tako da glede tega nimam res česa dodatno pojasnjevati. Tudi ne morem kaj dosti povedati o politični pristranskosti, če vi v mojem zapisu vidite levo ideološko dikcijo. Očitno imava različne poglede na vrsto zadev. In o prepričanjih se ne gre prepirati. O ravnanju naših novinarjev se pa kar precej pogovarjamo med seboj in na programskem svetu, tudi v drugih medijih zasledimo veliko kritik. Med njimi so tudi upravičene, ki so nam v pomoč pri našem ravnanju. Naj tudi dodam, da jih je pa veliko, ki samo kritizirajo, dejstva pa tega ne podpirajo.

Uporabnik Cent: Na eni strani smatram predlagano novo medijsko zakonodajo za politikantstvo in poskus kontroliranja medijev. Vendar pa na drugi strani ne morem mimo – po mojem mnenju – izrazite ideološke enoumnosti RTV-ja. Pa pri tem ne mislim na drugo svetovno vojno, niti na politične stranke. RTV je skrenila po poti Twitterja, FB, Googla in ostalih, ki cenzurirajo drugače misleče in dopuščajo samo politično korektne izjave. Ni prostora za logiko, znanost, vse se gleda samo z zornega kota nevarnosti, da bo kdo užaljen. Gospod direktor, ali je čiščenje s strani desne vlade res edina pot do normalizacije vaše institucije? Se res ne da zaposliti več ljudi, ki razmišljajo drugače kot Levica (stranka), Black Lives Matter ipd.?
Zagotovo ne potrebujemo "čiščenja" ne s strani desne ne nobene vlade. In strinjam se, da imamo "nepolitičnih" oddaj premalo. Ampak v katero smer je šla razprava na zadnji seji programskega sveta? Diskusije o osamosvojitvi, da bodo mladi to bolje poznali, koliko pričevalcev in koliko spominov potrebujemo. Pa sam mislim, da ni nič narobe, če jih imamo, ampak kot sem že zapisal danes, resnih pogovornih oddaj s pripravljenimi podlagami za poživitev diskusije. Ob tem pa imamo tudi problem, da za nove zaposlitve nimamo denarja. To je velik problem, ki smo ga reševali tudi z zaposlitvami mladih novinarjev. Pri nadzornikih ni bilo vedno dobro sprejeto.

Uporabnik Vakur Thorsson: Bi namesto predlagane zakonodaje bili pripravljeni sprejeti predlog, da se v ZRTVS-1 dodajo določbe, po katerih mora RTV vsako leto z zunanjo analizo izvesti anketo politične pozicioniranosti N > 4000 po tem zgledu https://www2.pic-upload.de/img/36733106/Levo-desnivSLO.png, pri čemer bi moral biti rezultat analize vsako leto v nekem rangu, denimo 3,80–4,20. Rezultati analize se morajo vključiti v strategijo dela za naslednje leto. Če bi analiza tri leta zapored pokazala rezultat izven koridorja na isti strani (denimo 3x zapored nad 4,20), bi sledile kazenske sankcije za odgovorne. Na ta način bi po moji oceni najbolj objektivno sledili določbi 4. in 10. čl. ZRTVS-1 o pluralnosti, ki je trenutno daleč največji kamen spotike na RTV. Kaj menite? Hvala.
Hvala za sporočilo, nisem poznal te raziskave. Upam, da izvem vse potrebno o njej. In če bo zakonodajalec kaj od tega zapisal v zakon, bo to pač treba izvajati. Torej, jaz bom spremljal rezultate, vi pa prepričajte politike.

Uporabnik adeejay: Zakaj je RTV naklonjen levičarjem, desničarjem pa ne? Tisti, ki spremljamo podrobno vaše politične članke/prispevke, vemo, da je tako.
Verjamem, da vas je veliko, ki tako mislite, vem pa tudi, da jih je veliko, ki mislijo drugače. Zelo težko bi o tem bilo podati neko oceno. Da RTV dobro dela, je vendarle pokazalo kar nekaj raziskav, ki upam, da priznate, morajo biti korektno narejene in rezultati reprezentativni.

Uporabnik Meteorit: Pozdravljeni, niti enkrat vas nisem slišal/prebral, kako gledate na izrazito enostransko poročanje. Še celo levica vas ima za levi medij, kje šele desnica. Temu se izogibate vsi, tudi vaši uredniki in kolumnisti, pa gre pravzaprav za srčiko problema.
Srčika katerega problema? Da nas je preveč in smo predobro plačani? Ali zakonov, ki naj bi odvzeli RTV 13 mio. evrov, pa že zdaj jih ima 8 premalo? Srčika problema, kot ga ob predlogih zakonov vidim, je en sam. Ali želimo imeti javno RTV Slovenija v približno sedanjem obsegu ali jo želimo narediti marginalno, bolj ali manj desno oziroma levo. Saj je bila že tudi pod vodstvom kolegov, ki bi jih kdo lahko označil za "desne". Pa je vseeno potrebovala denar in ga je tudi imela realno precej več, kot ga imamo zdaj mi.

Uporabnik checarino: Kot prvo uporaba besede uravnoteženo poročanje, je že sama po sebi absurdna. Ali to pomeni, da boste zadovoljni, če bo RTV enakomerno poročal tako o "levih" kot "desnih" fake news (lažnih novicah)? Tega si verjento ne želimo. Kar si verjetno vsi želimo, je OBJEKTIVNO in DRUŽBENO ODGOVORNO poročanje in informiranje javnosti s preverjenimi informacijami.
Pravzaprav ste povedali bistvo. In ne boste verjeli, tudi direktor radia in direktorica televizije ter odgovorni uredniki in urednici delajo na tem. In morajo delati, kajti kaj hitro se iz takšnega ali drugačnega motiva prikrade kakšen dodatek, ki to podre, ali pa se kaj zamolči in se zgodi isto. Ali pa da nekateri mislijo, da je pogovor ena na ena ob temah, kjer je več pogledov, prava zadeva. Ampak, to je realnost in boj za OBJEKTIVNO in DRUŽBENO ODGOVORNO poročanje in informiranje javnosti s preverjenimi informacijami je imanentno in ne vedno lahko v tej državi, kjer manjka predvsem pri vodilnih strpnosti in resnične pripravljenosti za dialog. Ni dovolj pozivati, treba ga je udejanjati.