Socialni partnerji se bodo na seji pogajalske skupine za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja pogovarjali o vladnem dokumentu, ki ga je neuradno pridobil tudi Radio Slovenija. Poleg tega bodo skušali doseči tudi dogovor o kombinaciji parametrov in obravnavali okvirni predlog členov, ki se nanašajo na starostne meje, odmerni odstotek, referenčno obdobje in redno usklajevanje pokojnin. Gre za tako imenovani prvi vsebinski sklop.

Prvi del vladnega predloga, nad vsebino katerega bdi ministrstvo za delo, je dokument na 48 straneh, ki s pomočjo tabel primerja sedanji zakon in predlog ministrstva. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje – spremembe pokojninske zakonodaje bodo res zelo postopne in bi v polnosti začele veljati šele leta 2034.

Kaj torej predlaga ministrstvo za delo?

Glede upokojitvenih pogojev še vedno ostaja predlog, da zavarovanec pravico do starostne pokojnine pridobi pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ne glede na omenjeno starost leta 2028 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko doseže 65 let in 3 mesece; leta 2034 pa pri 66 letih in 9 mesecih.

Ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa bi bila pravila za pridobitev pravice do starostne pokojnine drugačna– leta 2028 mora dopolniti 60 let in 3 mesece, leta 2034 pa 61 let ter 9 mesecev. Starostno mejo bo mogoče med drugim znižati na račun otrok, služenja obveznega vojaškega roka ter vstopa v zavarovanje pred 20. letom starosti.

Glede pokojninske osnove v tem trenutku velja, da se upošteva katerih koli zaporednih 24 let; ministrstvo predlaga: pri dopolnjenih 40 letih in več zavarovanja se izloči pet let, ki so najmanj ugodne za zavarovanca.

Odmerni odstotek bi se zvišal vsako leto – s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe bi se postopoma zvišal in bi za zavarovance ob koncu prehodnega obdobja znašal 70 odstotkov; za 15 let zavarovalne dobe se odmerni odstotek odmeri v višini 30 odstotkov.

Odprta tudi vprašanja glede vdovskih pokojnin, letnega dodatka in uskladitve

Pred pogajalci je okoli 100 členov – poleg omejenih vsebin so odprta vprašanja, v prvem sklopu še glede vdovskih pokojnin, letnega dodatka ter usklajevanja pokojnin. Glede tega ministrstvo predlaga: pokojnine bi se uskladile za 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 80 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v enakem obdobju.

Vse našteto so le predlogi ministrstva – nič od tega torej še ne velja –, ki se ne razlikujejo bistveno od vladnega predloga, predstavljenega jeseni. Socialni partnerji imajo poleg prvega sklopa pred seboj še najmanj dva svežnja – dogovoriti se morajo glede prispevnih stopenj in drugega stebra, torej vsebin, ki so običajno ključne za delodajalce. V tretjem sklopu pa bi morali obravnavati še invalidsko zavarovanje, za katerega pogajalcem običajno zmanjka časa.

Socialni partnerji so se sicer dogovorili, da naj bi pogajanja končali do 14. marca 2025