"Ker smo opremljeni s pravičnostjo, znanjem, solidarnostjo in preudarnostjo, bomo skupaj gotovo zmagovali tudi v letu 2025. Nadaljevanje zdravstvene reforme, davčne spremembe, oblikovanje pokojninske reforme, zaključek popoplavne obnove so samo nekatere od nalog, ki nas čakajo. Ob tem se bomo morali uspešno spopasti z raznovrstnimi svetovnimi izzivi," je premier Robert Golob v poslanici ob dnevu samostojnosti in enotnosti napovedal, kaj vse namerava njegova vlada uresničiti v prihodnjem letu.

Premier Golob sicer reforme napoveduje tako rekoč ob vsakem koncu leta, vladi pa je za zdaj po dolgotrajnih pogajanjih uspela le plačna reforma v javnem sektorju. Slovensko politično prizorišče je že jeseni začelo predvolilne aktivnosti pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo sicer na sporedu šele spomladi 2026. Toda priprave na volitve se čutijo v besedah in dejanjih opozicijskih strank kot tudi v ustanovitvah novih strank, kot sta Demokrati Anžeta Logarja in Zaupanje Karla Erjavca.

V veljavi novi plačni sistem javnega sektorja

S 1. januarjem je za okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju začel veljati prenovljen plačni sistem. Med bistvenimi novostmi je nova plačna lestvica. Predvideni so dvigi plač, ki se bodo uveljavili postopno v treh letih. Spreminja se tudi vrsta pravil pri določanju plač zaposlenim, napredovanju in nagrajevanju. Javni uslužbenci bodo prvo višjo plačo dobili februarja.

Z vstopom v novo leto so začele veljati tudi novele šestih davčnih zakonov, namenjenih večji konkurenčnosti gospodarstva, privabljanju delovne sile ter spodbudam, inovacijam in investicijam.

Davčne spremembe so na področju olajšav za nove rezidente, potem so tu še manjši popravki, poenostavitve in uskladitve davčne zakonodaje z evropskimi predpisi, višji DDV na sladke pijače, omejitev prenašanja davčnih izgub ter ponovno izvzetje območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz obdavčitve.

Največ negativnih odzivov so požele spremembe obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se namreč znižuje s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Spremembe so tudi pri uveljavljanju normiranih stroškov.

Z omenjeno novelo zakona o dohodnini se bo ukvarjalo tudi ustavno sodišče, saj je opozicijski NSi s podpisi poslancev SDS-a podal zakonske spremembe v presojo ustavnemu sodišču.

Nepremičninski davek kot del vladnih reform

Večje spremembe na področju davčne politike so napovedane prav v letu 2025. Najbolj je javnost razvnela napoved novega nepremičninskega davka. Po trenutnem predlogu bi bila davka oproščena le nepremičnina, v kateri lastnik dejansko živi. Z 1,45 odstotka posplošene tržne vrednosti bi obdavčili stanovanja, hiše in stavbna zemljišča, zavezanci bi bili pravne in fizične osebe. Namen je doseči večjo dostopnost najemnih stanovanj in v primeru oddajanja nepremičnin v najem se bo davek na nepremičnine znižal.

Nepremičninski davek naj bi bil namenjen razbremenitvi plač. Vlada je prihodke od novega davka ocenila v znesku približno 600 milijonov evrov. Finančno ministrstvo pa je predlagalo posebno osebno olajšavo za dohodke iz rednega delovnega razmerja in popravek dohodninske lestvice za razbremenitev srednjega razreda.

Že na začetku leta naj bi se glede omenjenih predlogov začeli široka javna, medresorska in parlamentarna razprava kot tudi posvetovanja s socialnimi partnerji. DZ naj bi nato drugi sveženj davčnih sprememb, ki ga namerava vlada še dopolnjevati, sprejel v letu 2025, veljati pa bi začele z letom 2026.

Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva

Tako kot davčne spremembe je mešanih občutkov deležen tudi eden ključnih zakonov t. i. zdravstvene reforme, novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi postavila jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom.

Po javni razpravi, v kateri je na osnutek novele več kot sto organizacij in posameznikov podalo 350 različnih vsebinskih pripomb, se je vlada z dopolnjenim osnutkom seznanila na svoji zadnji redni letošnji seji.

Po zadnjem predlogu bi bili javni zdravstveni delavci lahko delno zaposleni tudi pri nekaterih zasebnikih, če bi bili v javnem sektorju redno zaposleni za vsaj 40 odstotkov.

Zdravniške organizacije in sindikati so že izrazili nasprotovanje prepovedim dela zdravnikov iz javnega sektorja za zasebnike in opozarjajo na morebitne množične odhode zdravnikov iz javnega sektorja.

Na področju zdravstva sta v medresorskem usklajevanju tudi predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki je bil poleti v javni razpravi, in predlog zakona o digitalizaciji v zdravstvu. Po trenutnem predlogu bi vso zdravstveno dokumentacijo zbrali v t. i. nacionalnem eKartonu. Prav tako je predvidena ustanovitev družbe za razvoj in vzdrževanje centralnega elektronskega zdravstvenega sistema.

Napovedana je tudi uveljavitev progresivnega obračunavanja obveznega zdravstvenega prispevka. Trenutno obvezni prispevek za vse zavezance znaša 35 evrov.

Vlada naj bi sprejela tudi rešitev glede novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je po uvedbi pravice oskrbovalca družinskega člana napovedal tudi začetek izvajanja drugih pravic v letu 2025.

Leto 2025 tudi v znamenju pokojninske reforme

Veliko pozornosti bo deležna napovedana pokojninska reforma reforma, ki naj bi jo pogajalska skupina pri Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) uskladila do pomladi. Minister za delo Luka Mesec napoveduje, da bo ta reforma sprejeta prihodnje leto, s čimer naj ne bi bilo nadaljnjih težav pri črpanju iz sklada EU-ja za okrevanje.

Starostna meja za upokojitev bi se od od leta 2028 višala, tako da bi leta 2035 za 40 let dela znašala 62 let, kar je dve leti več kot zdaj. Za tiste z manj delovne dobe pa bi znašala 67 let, kar je prav tako dve leti več kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje 24 katerih koli najugodnejših zaporednih let zavarovanja, bi se od leta 2028 sčasoma podaljševalo na 40 let. Pri tem bi izločili pet let, ki so za posameznika najmanj ugodna.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove, ki zdaj za 40 let delovne dobe znaša 63,5 odstotka, bi do leta 2035 postopno dosegel 65,5 odstotka. Pri usklajevanju pokojnin, kjer zdaj v 60 odstotkih upoštevajo rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, pa bi postopno vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, dokler v letu 2033 ne bi rasti cen upoštevali v 80 odstotkih in rasti plač v 20 odstotkih.

Začetek stanovanjske reforme?

Nepremičninski davek bo tudi del ukrepov za izpeljavo stanovanjske reforme. Premier Golob je v decembrskem intervjuju pojasnil, da se trenutno vlada najbolj posveča stanovanjski politiki, ki bo sestavljena iz več elementov. "Sledimo cilju, da bi lahko v doglednem času prišli do ustreznega stanovanja, čeprav ne nujno takoj lastniškega," je dejal.

Del stanovanjske politike bosta tudi gradnja novih najemniških stanovanj (za stanovanjski program naj bi namenili milijardo evrov v desetih letih, pri čemer je 100 milijonov evrov letno v proračunih za prihodnji dve leti že zagotovljenih) in regulativa kratkoročnih turističnih najemov.

Prenovitev medijske zakonodaje

Vlada je konec decembra potrdila predlog novega medijskega zakona in ga poslala v obravnavo v DZ. Po navedbah ministrstva za kulturo gre za prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, glavni namen pa je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti in svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju. Na predlog novinarskih organizacij so v zakon vpisali tudi sheme pomoči medijem.

Poleti 2024 je vlada sprejela izhodišča za novelo zakona o RTV Slovenija, ki naj bi zagotovila večjo preglednost upravljanja in nadzora ter krepila neodvisnost delovanja organov in uredniških struktur.

Kdaj bodo sprejeti zakoni, ki so dobili zeleno luč na posvetovalnih referendumih?

Pol leta po posvetovalnih referendumih, ki so potekali hkrati z evropskimi volitvami, vlada nobenega izmed zakonskih predlogov ni poslala v DZ. Kot je poročal STA, v Gibanju Svoboda navajajo, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v zadnjih usklajevanjih, pred vložitvijo predloga v DZ pa načrtujejo, da bi tega javno objavili in tako omogočili širšo javno razpravo.

V poslanski skupini Svoboda nastajata tudi zakonska predloga rabe konoplje v medicinske namene in za omejeno osebno rabo, pripravo pa koordinira državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Metka Paragi. Zakonska predloga bosta prinesla celovito in sistematično ureditev gojenja, proizvodnje, prometa in uporabe konoplje v medicinske, znanstvene in industrijske namene.

Zakonska predloga bi med drugim uvedla nacionalni organ, javno agencijo, ki bi podeljevala dovoljenje za gojenje konoplje v medicinske, zdravstvene in industrijske namene, agencija pa bi edina imela pravico do odkupa, uvoza, izvoza, veleprodaje in skladiščenja zalog konoplje. Pri pripravi zakonodaje bodo sledili vzoru državam članic EU-ja.

Največ težav je pri uveljavljanju preferenčnega glasu na volitvah v DZ, ki je sicer dobil največjo podporo volivcev. Za uveljavitev sprememb je predvidoma potrebna dvotretjinska večinska podpora poslancev. Koalicija je bila pripravljena podpreti predlog, ki ga je jeseni pripravil NSi. Po predlogu NSi-ja bi spremenili ustavo in uvedli 18 volilnih enot in preferenčni glas, ukinili pa bi volilne okraje.

NSi je sporočil, da za zdaj ne bo prispeval podpisov za začetek postopka. Na organih stranke so sprejeli stališče, da so časi za ustavne spremembe v tem mandatu minili. Čeprav je do novih volitev slabo poldrugo leto.

Volilne spremembe bo koalicija obravnavala predvidoma na prvem letošnjem koordinacijskem sestanku poslanskih skupin.

DZ bo potrjeval novega guvernerja BS-ja, varuha človekovih pravic, ustavna sodnika ...

8. januarja se izteče mandat guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Vasletu. Sprva je zaradi koalicijske usklajenosti kazalo, da bo njegova naslednica zdajšnja državna sekretarka Saška Jazbec, vendar se je predsednica republike Nataša Pirc Musar odločila, da bo predlagala svoje kandidate. S prvim kandidatom Antonom Ropom v DZ-ju ni uspela. Zdaj se pričakuje ime drugega njenega kandidata. Glede na trenja med kabinetom predsednika vlade in uradom predsednice republike se lahko podobni zapleti pričakujejo tudi pri drugih kadrovskih menjavah, ki so predvidene v letu 2025.

Na začetku leta je predvideno tudi glasovanje o novem varuhu človekovih pravic, saj Petru Svetini mandat poteča februarja. Za izvolitev varuha je potrebnih 60 glasov. Pirc Musar je napovedala, da bo med več prijavljenimi kandidati v ožji nabor izbrala tri ali štiri kandidate in se nato posvetovala s poslanskimi skupinami.

V letu 2025 bo tudi menjava dveh ustavnih sodnikov, saj mandata potečeta Špelci Mežnar in Marku Šorliju (oktobra oz. novembra). Štiriletni mandat generalnemu direktorju se bo aprila končal direktorju Zpiza Marijanu Papežu. Maja pa se bo iztekel tudi sodniku Evropskega sodišča za človekove pravice Marku Bošnjaku.

Med parlamentarnimi strankami bosta dve stranki imeli volilna kongresa, in sicer največja opozicijska stranka SDS in najmanjša koalicijska stranka Levica.

Konec za drugo cev karavanškega predora in konec gradnje drugega tira

Konec leta 2025 naj bi zaznamovala konca dveh velikih infrastrukturnih projektov. Predvidoma do konca leta naj bi za promet odprli novo, vzhodno cev karavanškega cestnega predora in predvidoma naj bi bila končana gradnja drugega tira železnice med Divačo in Koprom.