Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je spomnil, da je vlada aprila sprejela izhodišča za pokojninsko reformo, ki ne predvidevajo podaljšanja pokojninske dobe, ampak nekatere spremembe, s katerimi bi spodbudili prilagoditev sedanjega pokojninskega sistema.

"Napovedi glede deleža, ki ga bomo morali nameniti za pokojnine, so vedno manj črnoglede. Po letošnjih podatkih bomo morali za pokojnine leta 2050 nameniti 13,8 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je precej manj kot prej, ko je številka presegla 17 odstotkov," je poudaril. Med predlogi je tudi krepitev drugega stebra, kjer ima Slovenija precej manj sredstev kot druge države OECD-ja. "To je posledica tega, da imamo zelo močan prvi steber, zato se v drugem manj varčuje. Podobno je tudi v sosednjih državah, ki imajo podobno ureditev," je povedal.

Prebivalstvo se stara, mladih je vse manj

Predsednica uprave Pokojninske družbe A Karmen Dietner je poudarila, da smo v Sloveniji priča velikim demografskim spremembam, ki predstavljajo resen izziv za vzdržnost pokojninskega sistema. V Sloveniji se je lani rodilo manj kot 17.000 otrok, kar je najmanj v zadnjih 100 letih. Prebivalstvo se stara, mladih pa je vse manj, kar ustvarja pritisk na pokojninsko blagajno. Zato je nujen večji obseg varčevanja v drugem pokojninskem stebru, kar je zdaj prepoznala tudi država, je opazila.

Sorodna novica Feketija: Pokojninska blagajna ni nevzdržna, v bistvu je v dobri kondiciji

Strokovnjak s področja britanskega pokojninskega sistema Darren Philp je predstavil postopek samodejnega vključevanja v pokojninske načrte, ki ga na Otoku uporabljajo že od leta 2012. Kot je dejal, morajo delodajalci samodejno vključiti zaposlene in prispevati obvezne minimalne prispevke. Obveznosti delodajalcev so bile uvedene postopno, in sicer glede na velikost podjetja, v obveznost pa so vključeni vsi zaposleni od 22. leta, ki letno zaslužijo več kot 10.000 funtov. Obveznost ne velja za samozaposlene.

Na začetku so zaposleni in delodajalci v sklad plačevali prispevek v vrednosti odstotka plače, od leta 2018 pa znašajo prispevki za delodajalce tri odstotke plače, za zaposlene pa pet odstotkov. Trenutno je v sistem vključenih 11,1 milijona zaposlenih in 2,4 milijona delodajalcev, je dejal.

Med mogočimi rešitvami tudi prilagoditev delovnih procesov starejši sili

Posvet, ki ga je pripravila Pokojninska družba A, se je končal z okroglo mizo o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji, na kateri so sodelovali predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc in Andraž Rangus z ljubljanske fakultete za management in pravo. Ta je dejal, da je polovici svetovnih držav rodnost padla pod obnovitveno, ki znaša 2,1 otroka. "Podobno je tudi v Sloveniji, kjer imamo najmanj rojstev v zadnjih 100 letih, povprečna starost zaposlenega pa je kar 44 let. To je velika težava, ki jo moramo nagovoriti," je ocenil.

Sorodna novica Kako vzpostaviti vzdržen pokojninski sistem?

Drobnič med morebitne rešitve uvršča prilagoditev delovnih procesov starejši delovni sili, prilagoditev države pri prvem pokojninskem stebru, pa tudi krepitvi drugega pokojninskega stebra. "O tem že leta samo govorimo, vendar ne naredimo nič," je poudaril.

Z rešitvami se je strinjal tudi Ivanc, ki je dejal, da bomo zaradi visokih prispevkov težko ohranili sedanji sistem prvega stebra in razvili še drugega. "Gospodarstvo meni, da bi se drugi steber lahko razvil le, če bi med drugim dvignili olajšavo, in sicer s 5,9 odstotka bruto plače na deset odstotkov. Samodejna vključitev, če bi v njo šli, pa bi morala biti omejena le na raven kolektivnih pogodb, medtem ko na ravni države ni manevrskega prostora. Obstoječi socialni prispevki so namreč trenutno zelo visoki," je dejal.

Predsednik uprave Taluma Drobnič je med drugim poudaril, da podjetje že vrsto let zaposlenim plačuje v drugi pokojninski steber. "Za naše zaposlene smo želeli storiti nekaj več, kar se je izkazalo za odlično potezo, vendar smo v času pandemije covida-19 prepolovili naša plačila. Od 1500 sodelavcev se jih je le 100 odločilo, da bo pokrilo razliko. To kaže, da se verjetno Slovenci ne bomo odločili za prostovoljno vključitev. Zato bomo morali veliko narediti na področju ozaveščanja," je ocenil.