Predlog zakona v delu podaljševanja delovne aktivnosti je strukturni ukrep Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za zakon, ki ureja pravice brezposelnih oseb. Napovedane so novosti glede tako imenovanega "mostu do upokojitve", pa tudi glede višine nadomestila za brezposelnost. Kaj točno predlagajo na ministrstvu, ni znano. Sporočajo le, da podpirajo predloge, ki zagotavljajo višjo socialno varnost.

Pod določenimi pogoji imajo starejši od 58 let pravico, da so na Zavodu za zaposlovanje prijavljeni 25 mesecev. Nekateri to pravico izkoristijo ob zaključku kariere in v upokojitev preidejo direktno iz zavoda.

"To prakso je evropska komisija poimenovala most do upokojitve, in v samem načrtu za okrevanje in odpornost je Slovenija podala zavezo, da bo odpravila to možnost," je pojasnil državni sekretar Igor Feketija.

Lani most do upokojitve izkoristilo 3600 oseb

Groba ocena je, da se je lani na tak način upokojilo okoli 3600 oseb, to je okoli 13 odstotkov vseh upokojenih v letu 2023. Pripravljen je nabor ukrepov, ki cilja na preprečevanje neupravičene prakse.

"Če bodo konkretno to uporabili, delavci s tem nimam take težave. 58-letnega delavca siliti, da se prekvalificira v dveh letih, kolikor jih še ima do pokoja, je pričakovan uspeh precej nizek," je nadaljeval Feketija.

Nadomestilo za brezposelnost je avgusta prejemala tretjina prijavljenih na Zavod za zaposlovanje, najnižje denarno nadomestilo znaša 530 evrov bruto, najvišje pa 892 evrov bruto. Sindikati se zavzemajo za spremembo višin nadomestila.

"Mi na to že dolgo opozarjamo, da je ta višina neustrezna, nespremenjena je že vrsto let, zlasti je težava pri najvišjem nadomestilu. Praktično težko je govoriti o zavarovanju za primer brezposelnosti, saj je razlika med najnižjim in najvišjim nadomestilom tako majhna, da je praktično enotna," je opozoril Jakob Počivavšek, predsednik sindikata Pergam.

Na ministrstvu za delo predvidevajo, da bodo izhodišča zakona socialni partnerji obravnavali še letos.