Politolog Miro Haček pravi, da sam ne pričakuje "vroče" politične jeseni, saj tokrat niso na sporedu kakršne koli volitve. "Volilna kampanja je pravzaprav še daleč. Naslednje parlamentarne volitve bodo šele čez slabi dve leti in realno ni pričakovati predčasnih volitev. To bi se lahko zgodilo le, če Gibanje Svoboda za predčasne volitve odloči samo. Čeprav se kljub temu pojavljajo neke govorice. Morda bi se lahko za to odločili, dokler še imajo sploh kaj podpore. To bi bila ena mogoča strategija," pravi Haček in dodaja, da to jesen ne pričakuje nekih velikih političnih sprememb ali dogodkov. "Pričakujem nadaljevanje dosedanjega tempa, ko bo vladi in zlasti največji vladni stranki upadala podpora."

"Zadnja Medianina raziskava je izmerila največjo razliko do zdaj med SDS-om in Gibanjem Svoboda. Mislim, da bo počasi razlika postajala še večja. Podpora eni izmed koalicijskih partneric, Levici, je že tako upadla, da nima več kam pasti. Pri SD-ju je situacija zdaj nekaj boljša, ampak spet nič takšnega, da bi bili v stranki lahko zelo navdušeni. Najbrž se bodo ti trendi nadaljevali. Ne verjamem, da bo vlada naenkrat po dveh letih na novo odkrila neko učinkovitost ali pa našla neki drugačen pristop k uresničevanju svojega programa. Mislim, da bomo gledali bolj ali manj enake zgodbe še naslednjih 12 mesecev, potem pa smo tako in tako tako rekoč v predvolilni kampanji, ki se bo naslednjo jesen že vsaj neformalno začela," meni Haček, ki v krepitvi popularnosti največje opozicijske stranke SDS-a ne vidi ničesar nenavadnega, saj se v zadnjih nekaj mandatih SDS, ko ne vodi vlade, vedno krepi skozi mandat, ki ga vodi nasprotna stran. Toda, kot pravi, na volitvah ni nujno, da obdrži odstotek, ki ga SDS-u namerijo, ko je v opoziciji. Ob tem napoveduje, da se bodo na desnici zagotovo dogajale spremembe.

"Tu se napoveduje zgodba Petra Gregorčiča, ki ni čisto končana, čeprav je zdaj za nekaj mesecev "malo zbežal" v ZDA. Zgodba s SLS-om najbrž tudi ni čisto zaključena, čeprav je lahko za vse skupaj pri njih prepozno in se morda nikoli več ne bodo dvignili med parlamentarne stranke. Tudi zgodba z NSi-jem ni čisto zaključena. Vendarle je vodenje stranke iz Bruslja poseben izziv in morda se bodo našli ljudje v NSi-ju, ki bodo predlagali drugačen način in pristop. Ta bo seveda na delegatih na kongresu, ki bo to jesen. Potem imamo tudi večno zgodbo tega mandata, če se malo pošalim, Anžeta Logarja, ki bo to jesen verjetno storil nekaj konkretnejših korakov k temu, kar bo nekoč pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami neka politična stranka, ki bo znala igrati resno vlogo na desni sredini. Mislim, da ne bi bilo zelo veliko presenečenje, če bo Logar izstopil celo iz poslanske skupine in ustanovil svojo poslansko skupino," pojasnjuje Haček.

Logarjev doseg na slovenskem političnem prostoru je, kot pravi, najbrž odvisen od imen, ki se mu bodo pridružila in jih Logar še vedno skriva. "Zlasti pa od imen, ki bi mu jih iz sredinskega in levosredinskega prostora uspelo prepričati, da bi se mu pridružili pri tem projektu. Če bo to samo ali pa v veliki meri desnosredinska zgodba, potem manj. Najbrž bi lahko dobil do 10, morda kak odstotek več. Če bil sposoben iti malo širše in k tej zgodbi privabiti še koga levo od sredine političnega prostora, potem pa lahko tudi več," meni.

Glede reform, ki jih neprestano obljublja in napoveduje Golobova vlada, Haček ni preveč optimističen oz. dvomi o njihovi uspešnosti: "Zlato pravilo političnega procesa je vedno takšno, da se moraš reform lotevati v prvi polovici mandata, ki pa se je zdaj iztekel. Zdaj smo v drugi polovici mandata in zdaj bo toliko težje. Sicer upam, da bo vladi vseeno kakšna od teh reform uspela. Ne toliko zaradi njih, ampak zaradi vseh nas državljanov. Kakšna reforma je vseeno precej potrebna. Mislim predvsem na zdravstveno ali pa pokojninsko, morda tudi davčno. Ampak doslej nismo videli neke velike učinkovitosti vlade, čeprav ima 53 glasov v parlamentu. Ti predlogi nekako ne pridejo do parlamenta, da bi jih lahko sprocesirali. Že septembra bi se morala končati pogajanja o plačnem sistemu v javnem sektorju, da bi lahko ta zaživel 1. januarja prihodnje leto. V nasprotnem primeru pa bi se lahko zgodil nov stavkovni val. Če se pogajanja ne zaključijo uspešno, bo sledil cel val stavk na vseh mogočih koncih javnega sektorja. Dovolj je, da vemo, da ima javni sektor, mislim, 46 različnih sindikatov in večina jih bo zelo nezadovoljnih, če se pogajanja ne zaključijo uspešno. Druga stvar pa je seveda javnofinančna vzdržnost. Če se ta pogajanja uspešno končajo, pa pridemo do vprašanja, kako bo finančni minister s tem zadovoljen in koliko je potem tak dogovor pravzaprav v resnici uresničljiv. Vemo, da se je pri tej vladi tudi že zgodilo, da je marsikaj sklenila, potem pa ugotovila, da je to neizvedljivo in neuresničljivo. Videli bomo, kaj se bodo pravzaprav dogovorili in koliko je potem to v resnici javnofinančno vzdržno in izvedljivo," izpostavlja.

Nezadovoljstvo sindikatov bi, kot pravi, lahko zamajalo vlado, ker so sindikati pač eden od podpornih stebrov vlade. "Vlada sicer nikoli ni imela podpore zdravniškega sindikata Fides, vendar je to razmeroma majhen sindikat v primerjavi s kakšnim Svizom. Če pa vlada izgubi podporo velikih sindikatov javnega sektorja ali celotne celotne konfederacije in bi se stavke začele, bi bila vlada lahko bolj na prepihu in bi postala tudi manj stabilna. Potem bi se najbrž že začeli malo spraševati, kako naprej, in morda predčasne volitve več ne bi bile tako neverjetne," še dodaja Haček in opominja, da so se prve predčasne volitve leta 2011 zgodile, ko so se sindikati na neki način uprli vladi, ki jo je vodil Borut Pahor. Ta je nato iskal zaupnico v parlamentu, vendar je ni dobil. Epilog so bile predčasne volitve, ki so se nato še nekajkrat ponovile.

Spomin na leta 2020–2022 in vse protidemokratične procese še vedno močno živ

Filozof in politični analitik Boris Vezjak pa meni, da bomo jeseni priča novim poskusom destabilizacije vlade in ustvarjanja izrednih razmer SDS-a.

"Glede na vse političnopropagandne dejavnosti, ki jih v zadnjega pol leta izvaja vodja opozicije, se znova zdi zelo mogoče, da bo poskrbel za nov poskus ultimativnega napada na Golobovo vlado in za ustvarjanje izrednih razmer, ki bi privedle do predčasnih volitev. Kar ves čas mandata rešuje predsednika vlade, je zagotovo le skrajno udobna večina, ki jo ima v parlamentu, sicer bi Janši tak prevrat morda že uspel. Da je vladna ekipa zelo ranljiva, žal vsakič znova poskrbi sama, kar kažejo tudi javnomnenjske raziskave in nizka izkazana podpora. Reforme so vse po vrsti videti v velikem zastoju, prave ambicije po njihovi izvedbi ni, generalno pa učinkovite ukrepe pri vodenju države zamenjujejo vedno bolj klišejski in instagramski poskusi populistične komunikacije, kakršno je v svoji nedostojnosti trasiral nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Politika pač potrebuje konkretna dejanja in ne plehkih načinov iskanja pozornosti in podpore sebi," pravi Vezjak.

Ob tem poudarja, da je premier Robert Golob, kot so tudi opozorili v iniciativi Glas ljudstva, glede boja proti privatizaciji zdravstva in dvoživkarskemu sistemu še enkrat več snedel svojo besedo, zato se javnost sprašuje, zakaj bi mu sploh še verjela glede zdravstvene reforme.

"Kakor da bi Golob izgubil realistično presojo dogajanja okoli sebe, zaradi takšne kognitivne disonance pa zanesljivo izgublja vso svojo verodostojnost in mu počasi skoraj nihče več ne bo verjel, a tega sam ne opazi. Dovolj žalostno je, da mora vlada nekatere reforme, kot sta pokojninska in zdravstvena, do konca leta izpeljati že zato, da ne bi izgubila okoli 700 milijonov evropskih evrov," poudarja Vezjak, ki pričakuje, da se bodo zaradi amaterizma v vladi jeseni in počasi zaostrile razmere med koalicijskimi partnerji, kar je, ko se približujejo volitve, sicer dokaj normalno stanje.

"Če upoštevamo, da Levica počasi tone v javnomnenjskih raziskavah, bo zagotovo želela bolj agresivno prihajati do besede in forsirati odločitve, predvsem okoli stanovanjske reforme, zato osnovno pravilo, ki je veljalo doslej, da ne rušiš samega sebe, več ne bo toliko v veljavi. Dokaj verjetno se zdi, da se bo jeseni aktiviral Anže Logar s svojo stranko, saj bo sicer njegov vlak dokončno odpeljal. Za vse druge politične poskuse se zdi čas še prehiter, pri čemer mislim predvsem na projekta Petra Gregorčiča in Vladimirja Prebiliča," dogajanje na slovenskem političnem parketu napoveduje Vezjak.

"Nujno je povedati, da bi velik del volilne baze v zadnjih dveh letih nastopal precej bolj kritično do Golobove vlade ob vseh njenih zamujenih priložnostih, če ne bi živel v krču strahu morebitne restavracije prejšnjega Janševega režima, saj je spomin na leta 2020–2022 in vse protidemokratične procese še vedno močno živ. Kdaj bo prišla točka, ko bo ljudstvu prekipelo in bo pripravljeno dati v oklepaj svojo bojazen glede vrnitve prejšnje avtokratsko obarvane vlade, ker jo je sedanja razočarala do konca, ne ve nihče," še izpostavlja.